Evropska komisija in parlament sta včeraj dosegla pomemben napredek. »Stališče evropskega parlamenta je ključen korak v smeri prostega in varnega potovanja to poletje,« je na twitterju zapisala predsednica komisije Ursula Von der Leyen. »Zdaj se pogajanja s portugalskim predsedstvom lahko začnejo,« je dodala in zagotovila, da bo komisija pomagala pri njihovem hitrem končanju.
V nadaljevanju skušamo odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, ki si jih državljani EU zastavljamo ob uvedbi tega potrdila.
1.
Je EU že uvedla potrdilo o covidu?Ne. Na včerajšnjem sklepnem dnevu aprilskega plenarnega zasedanja je evropski parlament zgolj potrdil svoje pogajalsko stališče o uvedbi digitalnega zelenega potrdila, ki naj bi se imenovalo potrdilo EU o covidu-19. Pred njegovo dokončno uvedbo se bosta morala komisija in parlament sporazumeti še s Svetom EU. Portugalsko predsedstvo želi dogovor doseči že v maju, tako da bi potrdila začela veljati junija.
2.
Katere osebne podatke naj bi vsebovalo potrdilo?Evropska komisija je v svojem predlogu nanizala seznam več kot 30 podatkovnih polj, večina se jih nanaša na osnovne osebne podatke. Poleg tega naj bi potrdilo vsebovalo še informacijo o vrsti cepiva, datumu prvega (in drugega) odmerka, v kateri državi je bilo opravljeno cepljenje ali testiranje, o datumu in rezultatu opravljenega testa, proizvajalcu uporabljenega hitrega antigenskega testa. Pri prebolevnikih bo med drugim naveden datum prvega pozitivnega rezultata testa na novi koronavirus in katera država je izdala potrdilo o prebolelem covidu-19.
3.
Kako dolgo naj bi veljalo potrdilo?Predlagano potrdilo naj bi veljalo leto dni in bi potrjevalo, da se je oseba bodisi cepila proti covidu-19, bodisi ima negativen izvid testa, bodisi je prebolela covid-19. Potrdilo naj bi omogočilo svobodo gibanja in potovanja v EU.
4.
Bo brezplačno?Da. Potrdilo bo brezplačno in na voljo vsem Evropejcem ne glede na to, ali cepljeni ali ne, je dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Tehnična rešitev za izdajo potrdila bo pripravljena pravočasno, če bodo poprej dosegli politično rešitev. »Če je ne bomo, tvegamo razdrobljenost z množico morda nezdružljivih nacionalnih rešitev,« je opozoril.
5.
Bo potrdilo omogočilo vstop v gostilne, gledališča, nogometne stadione?Kakšne svoboščine naj bi omogočalo potrdilo, bo odločala vsaka država članica zase. Številne so že nakazale, da bi potrdilo utegnilo imeti podobno funkcijo kot zeleni potni list, ki ga je pred dvema mesecema uvedel Izrael, svetovni prvak po hitrosti cepljenja proti covidu-19. Izraelski digitalni certifikat omogoča dostop do številnih dejavnosti, od obiska restavracij, gledaliških predstav do koncertov in športnih dogodkov. Vendar se ga v praksi skorajda ne preverja.
Nemčija namerava junija ukiniti prednostne skupine za cepljenje. Minister za zdravje Jens Spahn je obenem napovedal odlok o omilitvi ukrepov za cepljene. Vsebine odloka javnost še ne pozna. Glavni razlog skrivanja je strah pred zavistjo, ocenjuje nemški Spiegel. Dejstvo je namreč, da bo v Evropi do poletja cepljena le manjšina. Kljub temu pa bi bilo prav, da cepljeni dobijo nazaj svoje temeljne svoboščine, komentira tednik s sedežem v Hamburgu.
6.
Bo za več svoboščin zadostoval en odmerek?Predlog evropske komisije, ki ga je sprejel parlament, ne vsebuje dokončnega odgovora. Ali in kako poenotiti kriterij popolnoma zaščitenih cepljenih oseb, bo predmet dogovarjanj s Svetom EU. Države imajo namreč danes zelo različne kriterije. Za ponazoritev: za vstop v Slovenijo je dovolj, da je cepljeni prejel en odmerek cepiva AstraZenece, pri čemer so morali od cepljenja miniti najmanj trije tedni. Za vstop na Hrvaško sta zahtevana dva odmerka. V vsakem primeru bodo v konkurenčni prednosti tisti, ki so zaščiteni s cepivom Janssena, ki se daje le z enim odmerkom.
7.
Kakšen bo status prebolevnikov?Evropska komisija je predlagala, da se potrdilo o preboleli bolezni izda najmanj enajsti dan po prvem pozitivnem testu in sme veljati največ 180 dni. Po tem obdobju namreč začne upadati odpornost in s tem zaščita pred ponovno okužbo. Iz velike danske študije izhaja, da je zaščitni učinek po petih mesecih vsaj 80-odstoten, pri starejših od 65 let pa je bil le še 47-odstoten. V študiji več kot 25.000 zdravstvenih delavcev, ki so jo opravili v Združenem kraljestvu, so ugotovili, da so imeli prebolevniki vsaj sedem mesecev 84-odstotno manjše tveganje za ponovno okužbo.
Stroka si medtem prizadeva razviti teste, ki bi natančneje določili, ali je nekdo zaščiten pred ponovno okužbo ali ne. Krvna analiza o prisotnosti protiteles je v tem kontekstu neuporabna. Univerza v Oxfordu že nekaj časa opravlja razvpito študijo. Mlade in zdrave prebolevnike izpostavljajo virusu sars-cov-2. »Tako bomo natančno vedeli, kako se je imunski sistem odzval na prvo okužbo s covidom-19, kdaj se je zgodila druga okužba in koliko virusa so drugič prejeli,« pravi vodja projekta Helen McShane. Prva faza študije že poteka, druga naj bi sledila poleti.
8.
Kateri (hitri antigenski) testi bodo veljavni?Pred uvedbo evropskega potrdila bo treba še sprejeti dogovor, kateri testi bodo vnešeni vanj. Za zdaj je na mizi predlog, da bi poleg testov z metodo PCR veljali tudi hitri antigenski testi. A ne vsi, temveč zgolj tisti, ki so uvrščeni na evropski seznam.
Znano je, da ima virološka stroka precejšnje zadržke do hitrih antigenskih testov. V povprečju namreč zgrešijo tri od osmih dni obdobja bolnikove kužnosti, zato niso ustrezno nadomestilo za diagnozo in ne morejo nadomestiti drugih zaščitnih ukrepov, temveč so zgolj v pomoč pri prekinitvi verige okužb. Vendar je (hitro) testiranje za zdaj edina možnost za uveljavljanje pravice do prostega gibanja tudi za tiste, ki se ne morejo cepiti. Denimo mlajše od 16 let. Cepivo zanje bo na voljo šele čez nekaj mesecev.
