Benjamin Netanjahu je na Florido pripotoval z željo, da dajo ZDA Izraelu proste roke pri delovanju na vseh prizoriščih njegovih vojaških operacij v zadnjih dveh letih, kjer Tel Aviv še ni izpolnil ciljev. V Gazi se Hamas ni razorožil in Izrael dvomi, da bo to storil tudi ob prisotnosti mednarodnih stabilizacijskih sil. V Libanonu je po izraelskih ocenah proces razoroževanja Hezbolaha nezadosten. In po junijski vojni naj bi Iran še naprej predstavljal grožnjo Izraelu.
Kako naprej v Gazi?
Za osrednjo temo pogovorov na Floridi je bilo predvideno nadaljevanje mirovnega procesa v Gazi, kjer bi se že zdavnaj morala začeti druga faza premirja po Trumpovem načrtu. A se je ta odmikala zaradi številnih težav. Tako Hamas kot Izrael zavlačujeta z njenim začetkom. Hamas se ni pripravljen razorožiti, s čimer se strinja velika večina Palestincev. Glede na raziskavo Palestinskega centra za raziskovanje politike in javnega mnenja okoli 70 odstotkov Palestincev zavrača zahtevo, da Hamas izroči orožje. Še posebno močno to zavirajo na Zahodnem bregu, kjer se je proti razorožitvi izreklo kar 80 odstotkov anketiranih, medtem ko v Gazi razorožitvi nasprotuje »le« 55 odstotkov vprašanih.
Težave ima tudi ameriška administracija, in sicer pri iskanju partnerjev, ki bi bili pripravljeni sodelovati v enotah mednarodne stabilizacijske misije v Gazi. Brez zadostnega števila vojakov (Trump jih je napovedoval 20.000) je vprašljivo, ali bi lahko začela delovati predvidena tehnokratska vlada, ki bi jo nadzoroval Svet za mir. Sestavo obeh organov nameravajo v Beli hiši razkriti do konca januarja.
Iranska oblast pravi, da so v totalni vojni
Izrael v zadnjih tednih tudi vse bolj pritiska na ZDA s trditvijo, da bi morali vnovič napasti Iran, tokrat zaradi njegovega raketnega programa. Pred časom se je Izrael v okviru dogovarjanj o normalizaciji odnosov s Sirijo zavzemal za pridobitev soglasja novega sirskega predsednika Ahmeda Al Šare za neoviran letalski koridor proti Iranu. Pred dnevi pa je iranski predsednik Masud Pezeškian ocenil, da je Iran v totalni vojni z ZDA, Evropo in Izraelom. Kot je dejal, so iranske oborožene sile zdaj veliko močnejše kot med letošnjo kratko vojno z Izraelom.
Njegova ocena je sledila izraelskemu napadu na štiri pripadnike iranske Islamske revolucionarne garde v Libanonu in vnovičnim razhajanjem ameriških in iranskih diplomatov v varnostnem svetu Združenih narodov glede iranskega jedrskega programa. ZDA vztrajajo pri svojem stališču, da mora Teheran opustiti vsakršno bogatenje urana na svojih tleh, kar pa v Iranu zavračajo.
Rok za razorožitev Hezbolaha je pred vrati
Po nizu izraelskih vojaških operacij v zadnjih letih ostaja nerešeno še eno prizorišče. V Libanonu se s koncem leta bliža rok za razorožitev Hezbolaha južno od reke Litani, ki ga je v svojem poletnem načrtu vojski naložila libanonska vlada. Premier Navaf Salam je pred dnevi sicer ocenil, da je prva faza načrta za vzpostavitev državnega monopola nad orožjem južno od reke Litani skoraj zaključena. Vojska je patruljirala po južnem Libanonu in čistila odkrita skladišča orožja Hezbolaha, prav tako jo je do več kot 400 odkritih nahajališč orožja napotila mirovna misija Združenih narodov Unifil. Pri modrih čeladah so bili z razvojem dogodkov kljub krhkosti premirja zadovoljni in so ocenjevali, da ne obstajajo znaki, da bi Hezbolah na območje prinašal novo orožje, da bi se tam dogajali premiki te milice ali da bi se na noge postavljal nov nedržavni akter.