Po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Davosu je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zadovoljen. Napovedal je, da bo v petek in soboto v Abu Dabiju potekalo srečanje ameriške, ukrajinske in ruske delegacije. »Dokumenti, s pomočjo katerih naj bi končali vojno, so skoraj povsem pripravljeni,« je rekel. Pozval je k pritisku na Moskvo, da se bo zavzela za mir.
»Vsi poznamo veliki ameriški film Neskončni dan. Nihče ne bi želel živeti iste stvari tedne, mesece in leta, toda prav na tak način živimo,« je dejal na tiskovni konferenci v Davosu in nadaljeval: »Pred enim letom smo rekli, da mora Evropa vedeti, kako se braniti. A leto je minilo in nič se ni spremenilo.«
Morda je pri omembi Neskončnega dne mislil tudi na to, da je posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff ravno v četrtek, torej ko se je Zelenski pogovarjal s Trumpom, že sedmič v enem letu prišel v Kremelj na pogovore o miru. Po šestih prejšnjih večurnih srečanjih s Putinom se stvari na terenu niso niti malo premaknile. Najbrž se tudi tokrat ne bodo.
Kdo bo posredoval,
če ne bodo ZDA?
Zelenski je tudi obžaloval, da je v zadnjih tednih Zahod toliko pozornosti posvečal Grenlandiji, Iranu in Venezueli, ne pa Ukrajini. Kritiziral je EU, ker za posojilo Ukrajini ni zastavila zamrznjenih ruskih sredstev in ker ni začela soditi Putinu. »Evropa rada govori o prihodnosti, a se izogiba sprejetju ukrepov, ki bodo določili, v kakšni prihodnosti bomo živeli,« je dejal. Poudaril je, da so ZDA zelo učinkovite pri ustavljanju ruskih tankerjev, medtem ko Evropa še kar kupuje rusko nafto. In Evropa se preveč zanaša na Nato, namesto da bi sama imela svojo vojsko. »Če bo Putin zavzel Litvo ali napadel Poljsko, kdo se bo odzval? Nato temelji na prepričanju, da se bodo ZDA. Kaj pa, če se ne bodo?« se je vprašal in dodal, da je 40 evropskih vojakov na Grenlandiji slab signal Rusiji in Kitajski. »Evropa lahko zgradi boljši svet brez vojne, a za to mora biti močna in ne sme čakati, da drugi rešujejo njene probleme,« je poudaril.
Rekel je, da Rusija v teh dneh hoče, da bi Ukrajinci umrli od mraza, ko je minus 20 stopinj. »Evropa ne reče ničesar. ZDA ne rečejo ničesar. Putin pa izdeluje izstrelke.« Več sto tisoč Ukrajincev nima elektrike in gretja. V zadnjih dneh so namreč postali vse hujši ruski nočni napadi na energetsko infrastrukturo Ukrajine, saj Putin očitno poskuša izkoristiti dejstvo, da je bila zdaj vsa pozornost Zahoda usmerjena na Grenlandijo.
Vojna daljša kot med
nacisti in Sovjeti
Dogajanje vendarle kaže, da Trump še ni obupal glede svojih prizadevanj za mir v Ukrajini, ki trajajo praktično že leto dni, a niso prinesla niti minimalnih konkretnih rezultatov na terenu. Še pred pogovori z Zelenskim je dejal, da bi bilo »neumno« od Rusije in Ukrajine, če ne bi končali vojne. Je pa mogoče, da bo zdaj še bolj naklonjen Putinu, kot mu že očitajo, ker naj bi ta pristopil k njegovemu odboru za mir, česar Moskva sicer sprva ni potrdila.
Glede pogovorov Witkoffa v Kremlju je očitno, da evropska in ameriška zahteva po takojšnji brezpogojni ustavitvi spopadov nima možnosti. Witkoff pa je pred srečanjem izjavil, da je sporna le še ena stvar. Najbrž je pri tem mislil na zahodna varnostna zagotovila Ukrajini. V Kremlju namreč nočejo privoliti v prihod Natove vojske v Ukrajino. Vendar gre tudi za vprašanje ozemlja, saj Ukrajina ni pripravljena popustiti Rusiji pri njeni zahtevi po 5000 kvadratnih kilometrih zahodnega Donecka, ki ga še brani ukrajinska vojska.
Ukrajinska vojna zdaj traja že dlje, kot je trajala nemško-sovjetska vojna v letih 1941–1945, ki je bila vsekakor veliko bolj krvava, saj je v njej umrlo okoli 25 milijonov vojakov in civilistov. Sedanja vojna naj bi na obeh straneh zahtevala milijon smrtnih žrtev.
