Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek kazal veliko navdušenje, ker so Američani porušili nedavno zgrajeni najdaljši most v Iranu, ki se nahaja v bližini Teherana. Gre za viseči most, dolg 136 metrov, ki naj bi ga odprli letos, njegova gradnja je stala 400 milijonov evrov. Kot poročajo iranski mediji, je osem civilistov ob tem napadu umrlo, 95 jih je bilo ranjenih.
»Naša vojska, največja in (daleč!) najmočnejša na svetu, sploh še ni začela uničevati tistega, kar je ostalo v Iranu. Na vrsti so drugi mostovi, potem pa elektrarne! Vodstvo novega režima ve, kaj mora storiti,« je Trump zapisal na svojem družabnem omrežju. Očitno sledi svojemu programu, da bo Iran privedel v »kameno dobo«, kot je dejal v govoru 1. aprila, če v Teheranu v naslednjih dveh ali treh tednih ne bodo z ZDA sklenili sporazuma. Iran pa je zagrozil, da bo v zalivskih monarhijah in Iraku napadal energetsko infrastrukturo in telekomunikacijske družbe, v katerih so udeleženi ameriški kapital in ameriški delničarji.
Potem so v petek prišla poročila iz Teherana, da so sestrelili ameriško lovsko letalo, domnevno F-35, kar bi bilo prvič v tej vojni. Lokalni guverner je ponudil nagrado tistemu, ki bi ujel ali ubil pilota. ZDA so potem potrdile, da so izgubile letalo. Po navedbah iranske agencije so območje, kjer naj bi letalo padlo, preletavali ameriški helikopterji, nanje pa naj bi streljali Iranci.
Če so letalo Iranci res sestrelili, to postavlja pod vprašaj trditve ameriškega obrambnega ministra Petea Hegsetha, da so uničili iransko letalstvo in protizračno obrambo oziroma da imajo ZDA »popoln nadzor nad nebom«.
Vojna bi v resnici lahko dosegla novo, še bolj nevarno raven.
Trump ne ve, kaj hoče
Ko Trump poziva Teheran k sklenitvi sporazuma o premirju, ni jasno, kaj naj bi bilo v tem sporazumu. Vsekakor ameriških 15 točk ultimata ni sprejemljivih za Iran. V resnici so cilji ameriške vojne proti Iranu, v kateri sodeluje tudi Izrael, tako zelo nejasni, da sploh ni mogoče videti, kaj bi bila lahko ameriška zmaga. Ali je to odprtje Hormuške ožine? Zrušitev režima Islamske republike? Ustavitev iranskega jedrskega in morda balističnega programa? Če je na primer Trump še pred nekaj dnevi napovedoval, da bo uporabil več sto specialcev, da se polastijo 440 kilogramov obogatenega urana, pa je zdaj dejal za Reuters: »To je tako zelo pod zemeljsko površino, da me ne zanima.« Islamska republika medtem ostaja nevarna s svojimi brezpilotniki in po ocenah CNN ima kljub petim tednom ameriško-izraelskih napadov še polovico vseh izstrelkov.
VS ZN brez resolucije o ožini
Varnostni svet ZN je medtem prestavil enkrat v prihodnost glasovanje o resoluciji, ki bi dala ladjam, ki hočejo pluti skozi Hormuško ožino, pravico do obrambe v primeru napada. Po iranskem zunanjem ministru Abasu Aragčiju je poskus te resolucije ameriški manever, da bi se pritisnilo na Iran. Skoraj popolno zaprtje ožine postaja vsekakor najpomembnejše orožje Irana, saj z njo škodi celotnemu svetovnemu gospodarstvu, tudi ameriškemu.
Resolucijo podpira več kot 40 držav ZN, tudi zalivske monarhije z Irakom in veliko evropskih držav, ki se jim zdi nedopustno, da od marca Iran odloča, katera ladja in kateri tanker gresta lahko skozi ožino. Tako gre zdaj skozi desetina ladij glede na obdobje pred 28. februarjem.
Glasovanja o resoluciji ne bo v soboto, kot so načrtovali, ker ji nista naklonjena Rusija in Kitajska, ki imata v VS pravico veta. Iran med drugim dovoli prav kitajskim tankerjem plovbo skozi ožino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov poudarja, da je njena blokada posledica ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponudil pomoč pri odpravi blokade Hormuške ožine. Spomnil je, da ima Ukrajina s tem izkušnje, ko si je leta 2022 po začetku vojne Rusije odprla prehod skozi Črno morje.
