Nekaj dni po veliki zmagi demokratov na kongresnih volitvah, ki so jo po barvi stranke imenovali modri cunami, začenja na politično površje naplavljati posledice. Demokrati, ki jim osvojitev večine v obeh domovih kongresa še ne prinaša možnosti zakonodajne samovlade, ker jim na poti stoji predsednikov veto, opogumljeno napovedujejo kongresne preiskave početja članov vlade in politične obračune. Republikanci so medtem začeli igro valjenja krivde, obenem pa tudi prve priprave terena za predsedniško kampanjo. Do tja je še dve leti, toda praksa zadnjih ciklov so vse bolj zgodnje kandidature. Tokrat bo tekma odprta v obeh strankah, ker aktualni predsednik Donald Trump ne sme več kandidirati, kar lahko spodbudi še več zanimanja kandidatov.
Odmevna izjava Vancea
Tako je zelo odmevala izjava podpredsednika J. D. Vancea, v kateri je krivdo za republikanski poraz pripisal izključno vojni v Iranu. »Razlog, da smo izgubili, je vojna. Sam predsednik je tako rekel sinoči,« je zapisal Vance. »Če hočete trditi, da se je izplačalo, da smo za šest let izgubili senat, izvolite. Lahko trdite, da je bila cena sprejemljiva. Lahko se strinjate ali ne, to je vsaj pošteno povedano.«
Prvi del bi še nekako šel, drugi je po ocenah poznavalcev, celo zgodovinarjev redko viden primer, ko se podpredsednik tako neposredno postavi proti svojemu predsedniku. Trump je namreč našel kopico drugih razlogov za poraz (glavni zanj je bil, da na glasovnicah ni bilo njegovega imena), tudi cene energije, za kar pa je okrivil Ukrajino, ne Irana. Potem pa je presenetil tudi on z oceno, da se strinja, da je bila vojna z Iranom velik dejavnik, da pa bi se še enkrat odločil zanjo.
Vance je znan nasprotnik vojne z Iranom in je v tem pogledu res »povedal pošteno«, a politični komentatorji v ZDA se sprašujejo, kaj bo ta izjava zanj pomenila na daljši rok. Morda gre za prvi korak odmika od predsednika, ki je po splošnem prepričanju prevladujoči razlog za republikanski poraz. Toda član prve Trumpove administracije John Bolton je v pogovoru za France 24 izjavo Vancea označil za veliko politično napako, za katero bo plačal visoko ceno, je dejal, in dodal, da je enako s podpredsednikovimi kritikami Izraela, kar da mu bo zaprlo vrata vplivnih republikancev in njihovih krogov.
Nekateri so hitro vskočili
Dogajanje je izkoristil guverner Floride Ron DeSantis, ki jo je odnesel precej dobro, saj republikanci v tej zvezni državi niso utrpeli hudih udarcev, obenem pa ni povezan s Trumpovo vlado. DeSantis je ostro kritiziral vojno v Iranu in dejal, da se na volilni dan ni zgodil demokratski modri val, ampak »udar meteorja, ki je stresel vso državo«.
Vskočil je tudi že teksaški senator Ted Cruz, ki je dejal, da republikanci na vmesnih volitvah niso tako hudo izgubili od časov afere Watergate leta 1974. To statistično drži, a ameriški mediji so v sporočilu našli podton – očitek o korupciji, ki leti na Trumpa. »Hrana je predraga. Gorivo je predrago. Zavarovanje je predrago. Življenje je predrago,« je nadaljeval Cruz v izjavi, ki bi jo zlahka pripisali kakšnemu demokratu in ki priča, da politiki, ki so se Trumpu po njegovi zmagi leta 2024 koristoljubno udinjali, že iščejo obratno pot.
Rubio zanika, da odhaja
Nekaj je ugibanj o rekonstrukciji Trumpove vlade za zadnji dve leti mandata. To je po vmesnih volitvah običajno in bi se verjetno zgodilo tudi v primeru republikanske zmage. Med govoricami je odhod zunanjega ministra Marca Rubia, ki ga je sam zanikal, enako Bela hiša. Znano pa je, da sta Rubio in Vance velika konkurenčna pretendenta za predsedniško nominacijo republikanske stranke in da sta bila tudi konkurenta za podporo Trumpa. Kako bo s to željo poslej, ostaja odprto vprašanje.
Demokrati medtem napovedujejo vrsto preiskav početja članov vlade. Ugiba se že o tretji ustavni obtožbi Trumpa. Bolton ocenjuje, da je vodstvo stranke noče, kot ni hotelo druge, ker bi proces odvračal pozornost od tem, ki jih v ospredje postavljajo volilci. Ocenjuje pa tudi, da je neizogibna, ker da bo pritisk od spodaj na vodstvo stranke premočan.
Prva tarča preiskav in poskusa ustavne obtožbe pa bo obrambni minister Pete Hegseth, če prej ne odstopi. Nanj z vseh strani letijo kritike, da je državo in Trumpa napeljal v vojno z Iranom. Ali je sam res imel toliko moči, je vprašljivo. Očitajo mu tudi sporno vodenje vojske in vojaških nabav pa vojne zločine z bombardiranjem čolnov in ljudi na njih v Karibskem morju in drugje. Vlada trdi, da so bili člani narkokartelov in tihotapci drog. Bela hiša Hegsetha za zdaj brani, sam pravi, da ne bo odstopil. A oboje se v Washingtonu pogosto hitro obrne.