Združene države in Izrael so v sredo napovedali še več in še obsežnejše letalske napade tudi globlje v Iranu, potem ko naj bi praktično onesposobili iransko protizračno obrambo z bombniki B1, B2 in drugimi. Zdaj naj bi prišli na vrsto tudi bombniki B-52, ki lahko nosijo znatno več bomb, sta dejala obrambni minister Pete Hegseth in poveljnik centralnega poveljstva admiral Brad Cooper. V Teheranu, na katerega je najbolj osredotočena izraelska vojska, in številnih drugih mestih so odmevale eksplozije, v prestolnici so bržkone zaradi tega prestavili začetek pogreba ubitega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Izrael je sporočil, da je na Iran od sobote zjutraj, ko sta se začeli ameriška operacija Epski bes in izraelska operacija Rjoveči lev, odvrgli 5000 bomb.
Operacije še globlje v Iranu s še večjimi bombami naj bi omogočile napade na dodatne lokacije balističnih raket in dronov, ki so ponekod skriti v podzemnih hangarjih tudi več sto metrov globoko. Hegseth je dejal, da so ZDA operacije »šele začele«, kar nekako odraža izjavo predsednika Donalda Trumpa, da se »veliki val« napadov niti še ni začel. Napadi bodo trajali »vsak dan, vsako noč, dokler se mi ne odločimo, da je konec, in Iran ne more glede tega storiti ničesar«, je v svojem slogu dejal Hegseth in dodal, da »Amerika zmaguje odločno, uničujoče in brez milosti«.
Brez naglega konca
Vendarle, kdor je pričakoval nagel konec vojne, ga je lahko prizemljila tako izjava Hegsetha kot poveljnika združenega poveljstva ameriške vojske generala Dana Caina, ki je dejal, da »vojna še zdaleč ni končana«. Ne eden ne drugi nista povedala, kaj je končni cilj oziroma kaj bi se moralo zgoditi, da bi se napadi končali. V preteklih dneh je bilo slišati različne razlage, v prvi vrsti onesposobitev iranskih raketnih in jedrskih zmogljivosti, omenja pa se tudi padec režima, ki za zdaj, glede na številne napade z raketami in droni, ne kaže zmanjšanja aktivnosti.
Ob tem je ameriško vojaško posredovanje nepriljubljeno pri večini Američanov, kažejo ankete. Trumpu so kljubovali tudi nekateri vidni predstavniki gibanja MAGA, denimo voditelj Tucker Carlson. Predsednik je dvomljivcem odvrnil: »MAGA sem jaz,« medtem ko so se v ameriškem kongresu pripravljali na glasovanje o resoluciji o avtorizaciji vojne. Demokrati so skeptični, pravijo pa tudi, da so po pogovorih s predstavniki administracije o sami vojni ostali brez odgovorov o izhodni strategiji.
Najmanj 87 žrtev na torpedirani ladji
Caine je tudi potrdil, da je ameriška podmornica torpedirala in uničila iransko ladjo IRIS dena-32 v Indijskem oceanu, na kateri naj bi bilo 180 oseb. Zadeli so jo približno 40 kilometrov južno od Šrilanke. Njene oblasti so sporočile, da so rešili 32 ljudi in našli 87 trupel, približno 60 oseb je bilo v sredo zvečer pogrešanih. Hegseth je napačno dejal, da je bilo to prvo uspešno vojaško torpediranje ladje po drugi svetovni vojni. To sicer drži za ZDA, sta pa znana najmanj dva druga primera v zadnjih 80 letih.
Ladja pri Šrilanki je ena od dvajsetih iranskih, kolikor so jih po lastnih trditvah v petih dneh uničili Združene države in Izrael. S tem naj bi praktično onesposobili iransko vojno mornarico, ki je v preteklosti rada izkazovala svoje zmožnosti z vojaškimi vajami in tako posredno grozila predvsem z možnostjo zaprtja strateške Hormuške ožine v primeru spopada. Ta je zdaj precej opustela, saj podatki kažejo, da je promet skozi to ključno grlo, po katerem potuje petina svetovne nafte in plina, upadel za 90 odstotkov. Lastniki ladij in kapitani pač nočejo tvegati, zato Trump omenja možnost, da bo tankerje spremljala ameriška mornarica.
Oljčna vejica zalivskim državam?
Rakete in bombe so v sredo spet padale tudi zunaj Irana. Izrael nadaljuje operacijo proti Hezbolahu v Libanonu, Iran pa obstreljuje predvsem zalivske države. O napadih so poročali iz Savdske Arabije, Kuvajta, Dubaja in Združenih arabskih emiratov.
Pomenljivo pa je iranski predsednik Masud Pezeškian dejal, da Iran »ni imel izbire« in je moral odgovoriti na ameriške in izraelske napade, kot je. To naj bi upravičevalo napade na zalivske države, kjer imajo ZDA svoje vojake, ni pa razložil, zakaj so cilji tudi civilni objekti, od hotelov do letališč. Vendarle se je zdelo, da poskuša Pezeškian zmanjšati napetosti v odnosu do zalivskih držav, ki so bile presenečene nad ravnanjem Teherana. Te si vsekakor želijo čimprejšnji konec napadov, vprašanje pa je, ali ni za oljčne vejice Irana prepozno.