Tarča preiskave presežnih industrijskih zmogljivosti so med drugimi EU, Kitajska, Japonska, Indija, Singapur, Švica, Južna Koreja, Vietnam, Tajvan in Mehika.
"Preiskava se bo osredotočila na gospodarstva, za katera imamo dokaze, da kažejo strukturne presežne zmogljivosti in proizvodnjo v različnih proizvodnih sektorjih," je v sredo novinarjem dejal ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.
Z mnogimi državami, ki so tarča preiskave, so ZDA sklenile trgovinske sporazume, ki pa so po Greerovih besedah "neodvisni" od preiskav.
"Moramo zaščititi ameriška delovna mesta in zagotoviti pošteno trgovino z našimi trgovinskimi partnericami," je dejal. "Če bomo za rešitev tega problema morali uvesti carine, bomo to storili," je poudaril.
Preiskavo, povezano s prisilnim delom, bi lahko uvedli že danes in bo vplivala na približno 60 trgovinskih partneric.
Kot je pojasnil Greer, pri tem ne gre za notranje razmere v posameznih državah. "Gre za to, ali so države uvedle zakone, ki prepovedujejo uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom," je pojasnil.
Po mnenju trgovinskega predstavnika ZDA je še prezgodaj govoriti o tem, kako se bodo morebitne nove kazni iz najnovejših preiskav prekrivale s trenutnimi carinami na blago, kot so aluminij, jeklo in avtomobili.
Greer pričakuje še druge podobne preiskave "na ravni posameznih držav". Čeprav ni podrobno razkril, na kaj bi se lahko osredotočile prihodnje preiskave, je opozoril, da ima Washington pomisleke glede tem, kot so davki na digitalne storitve in oblikovanje cen zdravil, navaja AFP.
Na napoved novih preiskav se je že odzval Peking, ki jih je označil za politično manipulacijo. Kitajsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je "tako imenovana presežna zmogljivost napačna predpostavka".
"Kitajska nasprotuje uporabi te kot izgovora za politične manipulacije," je na redni novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik ministrstva Guo Jiakun. Dodal je, da "carinske in trgovinske vojne ne služijo interesom nobene stranke", še poroča AFP.
Nove preiskave so bile napovedane nekaj tednov po tem, ko je ameriško vrhovno sodišče razveljavilo carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa.
Čeprav v veljavi ostajajo številne druge carine, ki jih je Trump uvedel na podlagi drugih zakonov, kot so carine na uvoz jekla, aluminija, avtomobilov in delov zanje, bakra ter lesa, je ameriški predsednik v odzivu na odločitev sodišča napovedal 10-odstotne globalne carine na preostali ameriški uvoz. Nato je te carine zvišal na 15 odstotkov. Nove 15-odstotne carine bodo veljale 150 dni.