Cao je v odgovoru na vprašanje glede 14 milijard dolarjev vrednega paketa orožja v pristojnem odboru kongresa dejal, da so se odločili za "odmor", da bi tako zagotovili potrebno orožje, zlasti rakete in prestreznike, za operacijo v Iranu. Hkrati je vztrajal, da imajo v ZDA ogromno tega orožja.
"A želimo se zgolj prepričati, da imamo vse, nato se bo prodaja orožja v tujino nadaljevala, ko bo administracija to ocenila kot potrebno," je v kongresu dejal Cao, ki opravlja funkcijo vršilca dolžnosti sekretarja mornarice, najvišjega civilnega položaja v tej veji ameriške vojske. Zunanje in obrambno ministrstvo se še nista odzvali na prošnjo za odziv na Caove navedbe.
Ameriški kongres je prodajo 14 milijard dolarjev (12 milijard evrov) vrednega paketa orožja Tajvanu odobril januarja, a predsednik Donald Trump končne odločitve o tem še ni sprejel.
Da je pod velikim vprašajem, je postalo jasno zlasti po Trumpovem obisku na Kitajskem pretekli teden, ko je kitajski predsednik Xi Jinping obravnavo vprašanja Tajvana opredelil kot ključno za stabilnost v ameriško-kitajskih odnosih. Pred tem so ZDA konec lanskega leta Tajvanu prodale dotlej rekorden, enajst milijard dolarjev (9,5 milijarde evrov) vreden paket orožja.
ZDA sicer diplomatsko od leta 1979 priznavajo Ljudsko republiko Kitajsko, a jih zakonodaja zavezuje k podpori obrambnih zmogljivosti otoka, zlasti prek prodaje orožja. Kitajska otok dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Kitajska odločno nasprotuje tako uradnim izmenjavam med ZDA in Tajvanom kot ameriški prodaji orožja otoku.