Na Bližnjem vzhodu še naprej vsak dan odmevajo eksplozije, medtem ko je vojna po napadu ZDA in Izraela na Iran v soboto vstopila v drugi mesec. Eksplozije so tresle Teheran, kjer je porušena tudi stavba katarske televizije Al Arabi, Američani in Izraelci so napadli tudi pristanišče v bližini Hormuške ožine, kjer je umrlo pet ljudi. Iranski izstrelki in brezpilotniki so konec tedna na drugi strani poškodovali letališče v Kuvajtu ter tovarni aluminija v Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih (ZAE), kjer je bilo ranjenih najmanj osem ljudi. V ZAE so samo v nedeljo prestregli najmanj 16 iranskih balističnih izstrelkov in 42 brezpilotnikov. V petek so Iranci napadli tudi ameriško oporišče v Savdski Arabiji, kjer je bilo ranjenih 12 ameriških vojakov. Iranska Revolucionarna garda zdaj grozi še z napadi na izpostave ameriških univerz na Bližnjem vzhodu, ker so ZDA in Izrael bombardirali dve fakulteti v Iranu, ter na civilne objekte z ameriškim vojaškim osebjem. Po poročilih sodeč so jih namreč v regiji zaradi varnosti začeli nameščati v hotele in druge objekte.
Nadaljujejo se tudi iranski napadi na Izrael. V soboto so v Jeruzalemu, Tel Avivu in Haifi potekali protesti proti vojni, ki jih je policija razgnala in aretirala osemnajst ljudi.
Trump je v težavah
Očitno so se Iranci zelo dobro pripravili na spopad, vsekakor veliko bolje, kot so v ZDA in Izraelu pričakovali. Po ocenah novinarske agencije Reuters, ki se sklicuje na več ameriških obveščevalcev, ima Iran vsaj še tretjino zalog raket in brezpilotnikov, verjetno pa še več, saj so lahko zagotovo potrdili uničenje le ene tretjine vseh. To je v nasprotju z nedavno Trumpovo trditvijo, da je Iranu »ostalo zelo malo raket«.
Zdi se, da se je Trump zapletel v vojno, ki ji ni videti hitrega konca, in niti ni pričakoval, da bo Iran onemogočal plovbo skozi Hormuško ožino ter napadal energetsko infrastrukturo zalivskih držav. Oboje draži bencin tudi v ZDA, zaradi česar bi lahko republikanci jeseni doživeli poraz na delnih kongresnih volitvah. Pada tudi vrednost delnic.
Trump išče izhod in se menda prek posrednikov pogaja s predsednikom iranskega parlamenta Mohamadom Bagerjem Galibafom brez vednosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta naj bi pred 28. februarjem Trumpa prepričal, da se bo režim islamske republike sesul hitro po likvidaciji njegovih voditeljev. Netanjahu še naprej vztraja pri sesutju režima, ker samo na tak način Hezbolah ne bo več ogrožal Izraela.
Če Iran na pogajanjih v prihodnjih desetih dneh, kolikor znaša nov Trumpov rok, ki se izteče 5. aprila, ne bo pokazal pripravljenosti na popuščanje, bo najbrž Bela hiša z okoli deset tisoč marinci, ki jih zdaj zbira pred Iranom, kopensko posredovala. Zasedla naj bi nekaj otokov ob Hormuški ožini, da bi si izboljšali pogajalsko pozicijo, vendar s tem verjetno še ne bi omogočili varne plovbe skozi ožino. Otok Karg, prek katerega gre 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, bi lahko zasedli s padalci. V Teheranu v primeru ameriške zasedbe enega od otokov grozijo z napadi na obrate za razsoljevanje morske vode v zalivskih monarhijah, ki bi tako ostale brez pitne vode. Iran tudi sporoča, da čaka ameriško kopensko vojsko in je pripravljen.
Za invazijo na vso velikansko iransko državo bi Trump tudi zaradi močne Revolucionarne garde potreboval več sto tisoč vojakov, zato so precej bolj verjetne specialne kopenske operacije. Ena mogočih je misija za zaseg in odvoz več kot 400 kilogramov visoko obogatenega urana. A tudi ta je po mnenju vojaških strokovnjakov izredno težka in tvegana, še zlasti če je res nekje globoko pod zemljo ali pod ruševinami. V nedeljo so v Pakistan prišli savdski, egiptovski in turški diplomati, da bi se skupaj z gostitelji pripravili na mirovna pogajanja in posredovanje.
Vojna se širi na jemenske hutije
V vojno so zdaj vstopili še šiitski hutiji iz Jemna, daleč najbolj revnega in daleč najgosteje naseljenega dela Arabskega polotoka. V soboto so dvakrat napadli Izrael, ki je oddaljen 2000 kilometrov. Izraelci so obakrat brez težav prestregli izstrelke. To ni bil prvi napad, saj so hutiji rakete nad Izrael pošiljali že prejšnja leta, ne pa tudi od začetka napada na Iran, vse do zdaj. Pravzaprav je presenetljivo, da hutiji, ki so – podobno kot Hamas, Hezbolah in iraške šiitske milice – pomembni zavezniki islamske republike, šele zdaj pomagajo Iranu. Njihov vstop v vojno pa pomeni, da bo odslej še bolj nevarna plovba skozi ožino Bab el Mandeb, ki povezuje Indijski ocean in Rdeče morje, kar je ob blokadi Hormuza še en udarec za pomorski promet in svetovno trgovino.
Plovba tam je že nekaj časa veljala za nevarno, ker so hutiji kot zavezniki Hamasa v letih 2024–2025 potopili štiri ladje. Še v začetku tega leta je polovica ladij raje plula okoli Afrike, s čimer se za deset dni podaljša plovba do Sredozemlja. Ladjarji si pač ne upajo tvegati. Egiptu, ki ima v lasti Sueški prekop, pa se zmanjšuje zaslužek.
Hutiji so z ZDA maja 2025 zaradi silovitega bombardiranja sklenili premirje. Zatem se o njih ni veliko slišalo. Kot Hezbolah so tudi hutiji v času premirja obnovili svoje zaloge izstrelkov. Izdelujejo jih inženirji, ki so se šolali v Iranu.
