Kopičenje vojaških moči ima dvojni namen. Ustrahovati Teheran in hkrati zagotoviti možnosti za morebitne napade znotraj Irana, če pogajanja o njegovem jedrskem programu propadejo, je za CNN povedalo več virov, seznanjenih z razmerami.
Ameriške zračne sile, nameščene v Združenem kraljestvu, vključno s tankerji za dolivanje goriva v zraku in bojnimi letali, se premikajo bližje Bližnjemu vzhodu. Hkrati ZDA v regijo še naprej nameščajo sisteme zračne obrambe, je za CNN potrdil ameriški uradnik.
Več enotam, ki bi se morale v prihodnjih tednih vrniti domov, so podaljšali misijo. Podatki o sledenju letom pa po poročanju CNN kažejo, da je v zadnjih tednih na desetine ameriških transportnih letal prevažalo opremo v Jordanijo, Bahrajn in Savdsko Arabijo.
Satelitski posnetki razkrivajo, da je bilo v letalsko bazo Muwaffaq Salti v Jordaniji že 25. januarja nameščenih 12 ameriških bojnih letal F-15. Skupno je v regijo prispelo več kot 250 ameriških tovornih letal.
Trumpove grožnje
Ameriški predsednik Donald Trump že tedne grozi z vojaško akcijo. Prejšnji mesec je iranske voditelje opozoril, da bo napadel državo, če oblast ne neha ubijati protestnikov. V petek je izjavil, da verjame, da bi bila zamenjava režima najboljša stvar, ki bi se lahko zgodila Iranu.
Iran zastopa zunanji minister Abas Aragči, ki je od nedelje v Ženevi opravil tudi več drugih srečanj, ZDA pa posebni odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner. Trump je v ponedeljek dejal, da bo v pogajanja vključen posredno.
Kljub temu pa se zdi, da administracija nima jasne predstave o tem, kaj bi sledilo padcu iranskega režima, navaja CNN. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je prejšnji mesec v kongresu priznal, da nihče ne ve, kdo bi prevzel oblast. V nasprotju z Venezuelo, kjer so imele obveščevalne službe dober vpogled v odnose moči pred lansko ugrabitvijo Nicolása Madura, v Iranu nimajo jasne slike o tem, kdo bi lahko predstavljal vzdržno zamenjavo za vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja.
Zamujena priložnost
Viri za CNN navajajo, da so pred tedni, ko so protesti v Iranu dosegli vrhunec, obstajali utemeljeni razlogi za vojaško posredovanje. Takrat je obstajalo kratko časovno okno, v katerem bi ameriški napadi potencialno lahko nagnili tehtnico v korist opozicije. Vendar so bile takrat ameriške sile skoncentrirane na Karibih, kar je omejilo možnosti posredovanja.
Trump je medtem spremenil utemeljitev za morebiten napad; zdaj ga povezuje z iransko zavrnitvijo prekinitve obogatenja urana. »Mislim, da bodo uspešni,« je dejal o prihajajočih pogovorih. »Če ne bodo, bo to zelo slab dan za Iran.«