Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres bo gotovo vesel napovedi ameriške vlade, da bo poplačala del svojih več milijard dolarjev težkih dolgov do proračuna svetovne organizacije, zaradi katerih naj bi se ta znašla na robu kolapsa.
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Mike Waltz je denar napovedal v roku nekaj tednov. »Vsekakor bo prvi obrok prišel kmalu. To bo znaten polog v okviru naših letnih obveznosti. Mislim, da končni znesek še ni določen, bo pa prispel v nekaj tednih,« je po poročanju ameriških medijev rekel Waltz v pogovoru z Guterresom. Predsednik Donald Trump je namreč podpisal zakon, ki predvideva 3,1 milijarde dolarjev plačil za Združene narode in druge mednarodne organizacije.
95 odstotkov dolgov je ameriških
Združene države so po navedbah predstavnikov OZN daleč največji dolžnik svetovni organizaciji, ki ima dva osnovna ločena proračuna. Prvi je redni, ki za letošnje koledarsko leto znaša 3,45 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov). Drugi je proračun za mirovne operacije, ki za obdobje od julija 2025 do junija 2026 znaša 5,38 milijarde dolarjev.
ZDA rednemu proračunu dolgujejo 2,19 milijarde dolarjev, kar je po navedbah predstavnikov svetovne organizacije, ki jih navaja Reuters, 95 odstotkov vseh dolgov do proračuna. To vključuje dolgove za nazaj in ameriško redno vplačilo za letošnje leto v višini 767 milijonov dolarjev, kar je 22 odstotkov proračuna, kolikor znaša delež ZDA. Njihov prispevek je sicer najvišji od vseh držav, na drugem mestu je Kitajska z 20 odstotki. Poleg tega Združene države dolgujejo 2,4 milijarde dolarjev proračunu za mirovne operacije. Ameriški predstavniki sicer navajajo nekoliko nižje zneske dolgov do OZN.
Bela hiša je sicer na čelu zahtev, da OZN zmanjšajo in racionalizirajo porabo. Trdijo, da se je birokracija razrasla, Walz denimo pravi, da se s podnebnimi spremembami prednostno ukvarja sedem agencij OZN. Pod temi pritiski je Guterres v okviru reformnega paketa UN80 letošnji redni proračun skrčil za sedem odstotkov.
Vračanje denarja, ki ga ni
Toda to ne bo pomagalo, če denarja sploh ne bo. Guterres je v pismu, ki ga je konec januarja poslal državam članicam, zapisal, da »se morajo ali strinjati s korenitimi spremembami finančnih pravil ali pa soočiti z zelo realno možnostjo finančnega kolapsa organizacije«, ki se lahko zgodi že sredi leta. Dejal je, da se je nekaj korenito spremenilo, saj države ne le zamujajo s plačilom prispevkov, ampak zdaj celo javno oznanjajo, da jih ne bodo plačevale.
Velika težava so tudi pravila, po katerih morajo Združeni narodi članicam vračati del njihovega predvidenega prispevka v proračun, ki ga ne porabijo, do česar sicer prihaja tudi zaradi počasnejše izvedbe projektov ali drugih objektivnih razlogov. Kot pravi Guterres, se tako znajdejo celo v »kafkovskem začaranem krogu«, ko naj bi vračali denar, ki ga sploh še niso dobili oziroma ne obstaja. Tudi Walz se je strinjal, da bi bilo treba spremeniti to pravilo, ki je bilo prvotno mišljeno kot zagotovilo finančne discipline OZN.
Leto 2025 so Združeni narodi po navedbah Guterresa končali z rekordnimi terjatvami do članic v višini 1,568 milijarde dolarjev. Z novim letom pa gre sem prišteti še pričakovane prispevke za redni proračun za leto 2026. Rok za plačilo je začetek februarja, po podatkih OZN pa je do nedelje svoje obveznosti za leto 2026 v celoti poravnalo 55 od 193 članic svetovne organizacije, med njimi Slovenija.
