Čilski volilci so s prepričljivo večino na referendumu zavrnili novo progresivno ustavo države, ki bi nadomestila veljavno neoliberalno ustavo iz časov vojaške diktature Augusta Pinocheta, ki so jo na referendumu prav tako potrdili Čilenci. Slaba tri leta po odločitvi, da se gre v spremembe ustave po množičnih protestih v državi, do katerih je prišlo predvsem zaradi neenakosti v družbi in visokih življenjskih stroškov, so se Čilenci (volilna udeležba je bila skoraj 80-odstotna) z 62 odstotki odločili, da jim predlog nove ustave, ki bi eno najbolj tradicionalnih konservativnih južnoameriških držav spremenila v eno najbolj levo usmerjenih, ni pogodu. V veljavi tako ostaja tržni ekonomiji naklonjena ustava, vendar se pričakuje, da se bo obnovil proces spreminjanja ustave, saj tudi s sedanjo ustavo 80 odstotkov ljudi ni zadovoljnih.
Ankete napovedovale zavrnitev
Zavrnitev ustave je velik udarec za novega čilskega predsednika, 36-letnega Gabriela Borica, ki se je močno vključil v volilno kampanjo in zagovarjal sprejetje nove ustave. Da bi na referendumu lahko prišlo do zavrnitve, so že mesece nakazovale javnomnenjske raziskave, vendar nobena ni predvidela tako velikih nasprotovanj novi ustavi, ki so jo pripravili od ljudstva izvoljeni člani ustavne konvencije po dobrem letu dni dela. Zanimivo je bilo, da so v 155-članski ustavni konvenciji prevladovali člani levih strank in drugih, ki ne sodijo v čilski politični mainstream.
Predlagana nova ustava ni bila le vsebinsko povsem drugačna od zdajšnje, bila je tudi zakonodajni mastodont: obsegala je namreč 388 členov, dolga pa je bila 170 strani. Čeprav je ustava ohranjala tržno ekonomijo v Čilu, je bil njen cilj državo narediti bolj progresivno. Čile bi bil z ustavo opredeljen kot večnacionalna država. Tamkajšnjim domorodskim ljudstvom, ki predstavljajo slabo osmino prebivalstva, bi bila dodeljena pravica samoodločanja v okviru samostojnih avtonomnih regij znotraj države, toda obseg te samouprave bi šele pozneje določili poslanci. Dostop do vode bi postal ustavna pravica. Ustava bi zagotovila enakopravnost med spoloma, saj je predvidevala, da ženske v javnih institucijah zasedajo vsaj polovico mest. Ženske bi tudi dobile pravico do splava. V ustavi bi se slednjič našlo še zagotovilo, da imajo vsi državljani pravico do zdravstvene oskrbe, šolanja in stanovanja, v temeljnem dokumentu države pa bi se znašla tudi zaveza za zaščito okolja.
Poziv za nadaljevanje ustavodajnega procesa
Razlogov za tako jasno zavrnitev čilske ustave je več. Analitiki se strinjajo, da večina Čilencev na tako drastične progresivne spremembe ustave preprosto ni bila pripravljena. Predlagana ustava naj bi bila preveč podrobna, njena določila pa naj bi omejila gospodarski razvoj države, je bil eden od pomislekov. Prav tako je verjetno za zelo konservativno družbo enega od razlogov zavrnitve predstavljala pravica do splava. Delno je bil referendum o ustavi tudi referendum o predsedniku Boricu, ki je spremembe ustave zelo zagovarjal. Toda njegova priljubljenost doma je po prevzemu oblasti hitro padala, ker mu ni uspelo zajeziti visoke inflacije in kriminala.
Čeprav je nova ustava padla, bo Boric vztrajal pri spremembah ustave. Že pred referendumom je napovedal nov ustavodajni postopek, če bi bila ustava zavrnjena, tudi po poraznem rezultatu nedeljskega referenduma je vse politične sile v državi pozval k oblikovanju novega predloga. Novo ustavo za državo si želijo tudi v taboru nasprotnikov zavrnjene ustave, vendar opozarjajo, da mora biti naslednji dokument vključujoč za vse državljane in ne sme povzročati delitev. Kot prvi ukrep po izgubljenem referendumu je Boric sicer napovedal rekonstrukcijo vlade.
