Dan po berlinskih pogovorih ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškima pogajalcema in evropskimi voditelji Rusija ni kazala znakov, da bi bila pripravljena privoliti v porajajoči se mirovni načrt, o katerem naj bi se po ameriških navedbah Ukrajina in Rusija strinjali 90-odstotno. V Moskvi so vnovič zavrnili ozemeljska popuščanja v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ne nameravajo se odpovedati Donbasu, drugim nezakonito pripojenim ukrajinskim regijam in Krimu, so sporočali iz Moskve, potem ko sta ameriški predsednik Donald Trump in tudi nemški kancler Friedrich Merz ocenila, da tako blizu mirovnemu dogovoru še niso bili.
Je mogoče zbližati razhajanja glede ozemlja?
Brez ameriškega pritiska na Rusijo iz mirovnega načrta ne bo nič. Razen tega, da je ameriška administracija pripravljena svoje odposlance poslati v Kijev še ta konec tedna, za zdaj ni znakov, da bi Kremelj do božiča utegnil privoliti ali v prekinitev spopadov, kar si želi Ukrajina, ali v mirovni načrt, kar so si želeli v Washingtonu. V Moskvi namreč povezujejo božično premirje, ki ga je predlagala Ukrajina, z doseženim mirovnim sporazumom. A ker sta obe strani še zelo narazen pri temeljnem vprašanju ozemlja, bo preboj v zastavljenem časovniku težak. »Hočemo mir, ne želimo premirja,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovi oceni bi božično premirje Ukrajini omogočilo, da si opomore in se pripravi na nadaljevanje bojev.
Ukrajinski predsednik po pogovorih v Berlinu pričakuje, da bo končni mirovni načrt Zahoda končan v nekaj dneh. Razhajanja z ameriško stranjo obstajajo še glede ozemeljskih vprašanj, je dejal. Nato bo žogica na ruski strani. »Američani želijo hiter konec. Za nas je pri tej hitrosti pomembna kakovost. Če se hitrost in kakovost ujemata, to v celoti podpiramo,« je o nadaljevanju mirovnih pogovorov dejal Zelenski.
Vnovič je zagotovil, da njegova država ne bo sprejela nobenega dogovora, ki bi Donbas postavil pod de jure nadzor, niti ne nameravajo ruske zasedbe priznati de facto. Po drugi strani je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov sporočal, da Rusija izključuje kakršen koli ozemeljski kompromis o Donbasu, Krimu in območju, ki ga Moskva imenuje Nova Rusija (gre za območje štirih ukrajinskih regij, ki so si jih nezakonito prilastili z nelegitimnim referendumom).
Evropske zaveze
Načrt za mir v Ukrajini sicer še ni zaključen niti v ukrajinsko-ameriško-evropskem dogovarjanju. Evropske zaveze so sicer močne, a za zdaj le besede. Deset evropskih voditeljev je po ameriško-ruskih pogovorih v ponedeljek zvečer pri kanclerju Merzu pozdravilo znatni napredek pri prizadevanjih predsednika Trumpa za zagotovitev pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, prav tako pa so izrazili zadovoljstvo nad močnim zbliževanjem med Združenimi državami, Ukrajino in Evropo.
V skupni izjavi so zapisali, da so se skupaj z ZDA zavezali k sodelovanju pri zagotavljanju trdnih varnostnih jamstev in gospodarske podpore Ukrajini. Zapisali so, da meja ni mogoče spreminjati s silo, a pragmatično dodali, da morajo odločitve o ozemlju sprejeti prebivalci Ukrajine, ko bodo vzpostavljena učinkovita varnostna jamstva.
Jasno so opredelili šest zavez, ki morajo biti vključene v vsak sporazum. Ena izmed teh je, da Kijev ohrani oborožene sile v številu 800.000 vojakov. S tem so se jasno uprli prvotnim ameriško-ruskim prizadevanjem, da bi se ukrajinska vojska razpolovila. Prav tako so se zavzeli za večnacionalne sile pod vodstvom Evrope, ki bodo kot neke vrste mirovniške enote delovale znotraj Ukrajine. Te sile bodo sestavljene iz kontingentov držav, ki so se prostovoljno pridružile koaliciji voljnih držav, in jih bodo podprle ZDA.
Ustanovljena komisija za odškodnine
Po srečanjih v Berlinu se je Zelenski v torek mudil na diplomatski konferenci za sprejetje konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino v Haagu. Tam je zaživel mednarodni mehanizem za povračilo škode, ki izhaja iz protipravnih dejanj Rusije v Ukrajini. Ukrajinci bodo lahko prek mehanizma zahtevali odškodnino za »škodo, izgubo ali poškodbe«, ki jih je povzročila Rusija od začetka obsežne invazije februarja 2022.
Mednarodna komisija za odškodnine, h kateri je pristopila tudi Slovenija, bo predstavljala del mehanizma za odškodnine v zvezi z rusko agresijo, ki bo temeljil na obstoječem registru škode za Ukrajino. Komisija bo ustanovljena v okviru Sveta Evrope in bo odprta tudi za druge države. Register škode za Ukrajino je bil ustanovljen že leta 2023. Ta zbira in evidentira odškodninske zahtevke, ki jih vložijo posamezniki, organizacije in javni organi v Ukrajini. Doslej se je registru pridružilo 44 držav in Evropska unija, prejel pa je več kot 80.000 zahtevkov.