Kljub zagotovilom ameriškega predsednika, da v Iranu skorajda ni več tarč, ki bi jih lahko uničili, se vojna nadaljuje in ne popušča. Predsednik Donald Trump zdaj išče načine, kako bi zmanjšal pritisk na naftnih trgih in spustil ceno nafte. To bi rad dosegel tudi z vojaškim spremljanjem tankerjev skozi Hormuško ožino. Ob njegovem zagotovilu, da se o tem dogovarja z več državami, pa za zdaj ne gre zaznati prav posebno velikega interesa, da bi se tretje države tako pustile posrkati v vojno. Trump ob tem še grozi, da bo zelo slabo za Nato, če se zavezniki ZDA ne bodo odločili za pomoč v Hormuški ožini.
Iranska zagotovila
Toda zavezniki, ki jih je v prejšnjih mesecih Trump žalil in jim grozil tudi z vojaško osvojitvijo ozemlja enega od njih (Grenlandije), so do sodelovanja v ameriško-izraelski vojni skozi zadnja vrata zadržani. Takšen odnos je zaznati tudi na samem sedežu zavezništva Nato, kjer opozarjajo, da bi lahko bila nova pomorska misija v Perzijskem zalivu zgolj dogovorjeno sodelovanje ZDA in drugih držav, ne pa Nata. Pomorska misija pred obalami Irana je poleg politično-varnostne vnetljivosti takšne odločitve tudi dvomljiva, ker bi šlo za operacijo »zunaj območja delovanja Nata« (out-of-area operation). Za ameriško administracijo pa je sodelovanje zaveznikov pri odpiranju Hormuških vrat nujno, da bi se tako zmanjšale tudi kritike iz političnih vrst v ZDA, kjer kritiki težave na naftnih trgih in iransko de facto nadzorujejo ožine, razumejo kot še en dokaz, da administracija ni imela strategije, kaj želi storiti z vojno v Iranu.
Čeprav več sto tankerjev čaka, da bi prečkali Hormuško ožino in so zasidrali ali v Perzijskem zalivu ali v Arabskem morju, Iran zdaj sporoča, da ne bodo dovolili prečkanja ladjam iz le dveh držav – ZDA in Izraela. Po navedbah iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija lahko ladje držav, ki niso vpletene v vojno, prečkajo Hormuško ožino. Ožina je zaprta le za sovražnike islamske republike in njihove podpornike, je pojasnil minister Aragči in dodal, da so že doslej lahko ladje držav, ki niso vpletene v vojno, z dovoljenjem ministrstva plule skozi Hormuško ožino. To je denimo konec prejšnjega tedna uspelo tudi enemu pakistanskemu tankerju. Da je nekaterim iranskim, kitajskim in indijskim ladjam uspelo prečkati Hormuško ožino, po zagotovilih ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta uradnega Washingtona ne moti.
Drugačni premisleki v Evropi
Kategorična zavrnitev obsežnejše misije odpiranja Hormuške ožine je prišla iz Nemčije. Zunanji minister Johann Wadephul je ocenil, da vojna v Perzijskem zalivu nima zveze z Natom, zato tudi ne more biti Natova vojna. Podobno sporočilo je prišlo od njegovega ministrskega kolega na obrambnem resorju, Borisa Pistoriusa. »To ni naša vojna, mi je nismo začeli. Želimo si diplomatskih rešitev in hitrega konca, vendar dodatne vojne ladje v regiji k temu vsekakor ne prispevajo,« je hladno prho proti Beli hiši usmeril minister. Odločno so sodelovanje zavrnili v Španiji, ki je sicer v Evropi najglasnejši kritik ameriško-izraelskega napada na Iran.
Diplomatsko zadržan je bil uradni odziv Varšave, sicer tesne ameriške zaveznice. Tam so z zunanjega ministrstva sporočili, da bi preučili ameriško prošnjo, če bo zastavljena v zvezi Nato. Vendarle je že predsednik Karol Nawrocki jasno dejal, da poljskega sodelovanja pri takšni operaciji ne bo. Sodelovanje so zavrnili še v Grčiji pa tudi v Avstraliji in na Japonskem, medtem ko bodo morebitno sodelovanje, ki sicer zahteva tudi odobritev parlamenta, preučili v Južni Koreji.
Distanca Keira Starmerja
Močno se je do takšne misije poskušal distancirati britanski premier Keir Starmer, ki ima že vrsto mesecev napete odnose s predsednikom Trumpom, pa čeprav naj bi bili odnosi med državama zgodovinsko posebni. Starmer je zatrdil, da se ne bo vpletel v širšo vojno z Iranom, je pa vnovič zagotovil, da skupaj z drugimi državami poskuša oblikovati načrt za ponovno odprtje ožine. »Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo mišljeno kot misija Nata,« je dejal Starmer.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je sicer na ponedeljkovo zasedanje zunanjih ministrov EU prišla z drugačno idejo od Trumpove. Ministrom je poročala o svojih pogovorih z generalnim sekretarjem OZN Antoniom Guterresom, da bi promet skozi Hormuško ožino sprožili s podobno iniciativo, kot so jo za sprostitev vnovičnega izvoza ukrajinskega žita čez Črno morje dosegli med Ukrajino in Rusijo. Prav tako je hotela razpravljati o možnosti, da bi sicer manjšo pomorsko misijo EU na Bližnjem vzhodu, poimenovano Aspides, razširili še na Hormuško ožino. Doslej so s to misijo varovali samo območje Rdečega morja. Toda med članicami tudi za to ni bilo pretiranega posluha.