Dobrega pol leta po vzpostavljenem premirju v Gazi se življenje za tamkajšnje prebivalstvo še zdaleč ni vrnilo v normalne tirnice. V skorajda povsem porušeni Gazi (76 odstotkov vseh stanovanjskih enot je uničenih) je to nemogoče. Dejansko se z izvajanjem Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, ki predvideva tudi razorožitev Hamasa, ne premika naprej. Druga faza premirja, ko bi morala v Gazo priti tehnokratska vlada in mednarodne stabilizacijske sile, se dejansko še ni začela. Vojna z Iranom je povzročila tudi manjšo zavzetost Izraela, da dovoljuje humanitarno pomoč v Gazo v tolikšni meri, kot jo je začel dovoljevati v prvih mesecih po sklenitvi premirja s Hamasom.
Pogajanja s Hamasom potekajo
Izrael še naprej občasno napada cilje v tistih delih Gaze, ki naj bi bili po sklenitvi mirovnega dogovora varni za civilno prebivalstvo. Ljudje medtem poskušajo živeti naprej in si ustvariti vsaj malce normalnosti. Pred dnevi so tako v osrednjem delu Gaze izvedli prvi maraton po koncu vojne. Na »teku svobode« so se tekačem z berglami in na invalidskih vozičkih pridružili amputiranci vojne z Izraelom. Kot je dejal eden od organizatorjev maratona Hasan Al Ra'l, je sporočilo teka bilo, da imajo ljudje in otroci Gaze pravico do upanja in da ne sodijo v množična grobišča.
Vojna z Iranom je povzročila še večji zastoj v političnih premikih za Gazo. Potem ko je bila imenovana začasna tehnokratska vlada za Gazo, ta še ni prispela v enklavo, kjer na polovici ozemlja še vedno vlada Hamas, druga polovica – za tako imenovano rumeno črto – pa je pod izraelsko okupacijo. Izvršni direktor odbora za mir, ki naj bi upravljal izvajanje mirovnega dogovora, Nikolaj Mladenov se s sogovorniki že več mesecev s Hamasom pogaja o njihovi razorožitvi, saj države s svojimi mednarodnimi stabilizacijskimi silami za Gazo niso pripravljene priti v enklavo, da bi se za morebitno razorožitev spopadle z islamskim gibanjem.
Mladenov sedaj opozarja, da bi morebitna zavrnitev Hamasa za razorožitev pomenila, da bi se v Gazo utegnila vrniti vojna. Kot je zapisano v dokumentu Trumpovega odbora za mir, ki so ga pridobili izraelski mediji, se v primeru Hamasovega vztrajanja pri orožju od Izraela ne bo pričakovalo, da ustavi napade na Gazo ali zagotovi dostop humanitarne pomoči v Gazo. Izrael je sicer pred dnevi v zračnem napadu ubil sina glavnega Hamasovega pogajalca Halila Al Haje. To je bil že četrti od njegovih sedmih otrok, ki so bili ubiti v izraelskih napadih. Sinova je pod izraelskimi bombami izgubil že v letih 2008 in 2014.
V Hamasu sicer poudarjajo, da pogovori s posredniki o nadaljnjem izvajanju premirja potekajo naprej. Predvsem Egipt in Turčija sta aktualna sogovornika Hamasa. V gibanju pa hkrati opozarjajo, da se izraelska okupacija Gaze širi onstran dogovorjene razmejitvene »rumene črte« na približni sredini enklave. Hkrati naj bi Izrael vztrajal pri razorožitvi Hamasa, ne da bi jim ponudil kakršna koli jamstva. Po oceni predstavnika Hamasa Hazema Kasema še niso izpolnjeni pogoji za začetek druge faze premirja.
Marca in aprila manj pomoči
Relativno obsežno mirovanje orožja je Gazi prineslo potrebno olajšanje, toda življenjske razmere ostajajo še naprej katastrofalne. Kot opozarjajo v Uradu Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), njihov osrednji cilj ostaja ohranitev krhkega premirja, saj je to najpomembnejši dejavnik, ki omogoča humanitarno pomoč, hitro obnovo in ponovno gradnjo. Še naprej pozivajo k predvidljivemu in trajnemu dostopu humanitarnih organizacij. Pomoč, ki prihaja v Gazo, je še naprej nezadostna. V marcu in aprilu so izraelske oblasti za Gazo odobrile manj pošiljk pomoči kot v štirih mesecih pred tem.
Čeprav je bilo v Gazo dostavljenih tisoče šotorov, ima še vedno 850.000 ljudi težave z zasilnimi šotori. Humanitarne razmere v Gazi ostajajo kritične, saj številne razseljene družine zaradi pomanjkanja varnih alternativ bivajo v prenatrpanih šotorih ali močno poškodovanih stavbah. Osnovne storitve so slabe. Kot opozarjajo v OCHA, je oskrba s čisto vodo nestabilna. Dostop do vode ostaja težaven. Ker je vodna infrastruktura še vedno uničena, okoli 40 partnerjev vsak dan s tovornjaki dostavi približno 20.000 kubičnih metrov vode.