Raziskava, ki so jo izvedli avgusta, je pokazala, da je kar 75 odstotkov sodelujočih pilotov v štirih tednih pred anketiranjem med upravljanjem letala vsaj enkrat doživelo tako imenovani mikrospanec. Gre za kratkotrajno, nehoteno epizodo spanja, ki lahko traja le nekaj sekund, vendar ima lahko pri upravljanju letala resne posledice.
Največ tovrstnih primerov so navedli piloti letalskih družb s sedežem na Irskem in Malti. Več kot tretjina vseh anketiranih je opozorila, da nimajo dovolj počitka, da bi preprečili postopno kopičenje utrujenosti. Hkrati piloti opozarjajo na pritiske delodajalcev in strah pred posledicami, če bi zaradi izčrpanosti zavrnili polet, poroča britanski Guardian.
Skoraj četrtina pilotov leti kljub preveliki utrujenosti
Po ugotovitvah raziskave kar 24 odstotkov pilotov običajno nadaljuje delo, namesto da bi zaradi utrujenosti sporočili, da niso sposobni za opravljanje svojih nalog. Dodatnih 16,8 odstotka jih v takšnih primerih raje prijavi bolniško odsotnost. Le tretjina pilotov je navedla, da ob preveliki utrujenosti praviloma sporoči, da ni sposobna za delo. Polovica vprašanih je priznala, da je v treh mesecih pred raziskavo opravila vsaj en polet, čeprav bi morala zaradi izčrpanosti odkloniti delo.
Utrujenost v letalstvu povzročajo predvsem dolgi delovniki, nezadosten počitek, neredni urniki in prehajanje med časovnimi pasovi, ki moti naravni ritem spanja.
Takšno stanje lahko vpliva na presojo pilotov, upočasni njihove odzive, zmanjša zbranost in oteži ustrezno ukrepanje v nepredvidenih razmerah. Evropski predpisi o letalski varnosti zato od letalskih družb zahtevajo vzpostavitev sistemov za prepoznavanje, spremljanje in obvladovanje utrujenosti letalskih posadk.
Piloti se bojijo sankcij delodajalcev
Kljub predpisom skoraj polovica sodelujočih pilotov meni, da bi jih lahko doletele negativne posledice, če bi vodstvu letalske družbe sporočili, da zaradi utrujenosti niso sposobni za delo. Le 11,9 odstotka jih zaupa sistemu svoje letalske družbe za prijavljanje utrujenosti. Največ nezaupanja in strahu pred povračilnimi ukrepi vodstva so izrazili piloti družb s sedežem na Irskem in Malti.
Raziskava je pokazala tudi precejšnje razlike med posameznimi državami. V Španiji sta dva od petih pilotov navedla, da običajno letita kljub utrujenosti, na Irskem in v Franciji pa približno tretjina. Med piloti letalskih družb s sedežem v Združenem kraljestvu je takšnih le deset odstotkov.
Ian Holder, direktor svetovalnega podjetja za letalsko varnost Baines Simmons, je opozoril, da rezultati razkrivajo vztrajne razlike v načinu, kako letalske družbe in nacionalni regulatorji obvladujejo tveganja, povezana z utrujenostjo. »Ta raziskava prikazuje, kako evropski piloti v praksi doživljajo upravljanje tveganj zaradi utrujenosti,« je pojasnil. Ob tem je poudaril, da rezultati temeljijo na neposrednih izkušnjah pilotov in ne predstavljajo neposrednega merjenja letalske varnosti.
Kljub temu podobne ugotovitve v zadnjih treh letih kažejo na težave, ki zahtevajo ukrepanje. Kot primera držav, kjer je mogoče vzpostaviti učinkovitejšo kulturo prijavljanja utrujenosti, je izpostavil Finsko in Nizozemsko.
Posebej skrb vzbujajoče razmere pri nizkocenovnih prevoznikih
Raziskava je pokazala, da je zaupanje v obvladovanje utrujenosti še posebej nizko med piloti nizkocenovnih letalskih družb. Le 15,6 odstotka pilotov teh prevoznikov meni, da njihova družba ustrezno obvladuje tveganja, povezana z utrujenostjo. Pri tako imenovanih operaterjih ACMI oziroma ponudnikih najema letal s posadko, vzdrževanjem in zavarovanjem je ta delež nekoliko višji, 18,6-odstotni.
Skoraj dva od petih pilotov sta navedla, da sta v mesecu pred raziskavo vsaj enkrat uporabila možnost izrednega podaljšanja delovnega časa posadke na podlagi kapitanove presoje. Gre za ureditev, ki kapitanu v izjemnih okoliščinah omogoča podaljšanje delovnega časa posadke oziroma skrajšanje predpisanega počitka.
Toda skoraj 70 odstotkov anketiranih je izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic, če bi takšno podaljšanje zavrnili. To po oceni avtorjev raziskave nakazuje, da je lahko ukrep, ki bi se moral uporabljati le izjemoma, povezan s precejšnjimi pritiski na letalske posadke.
Največ pomislekov so izrazili piloti nizkocenovnih prevoznikov, družb, ki oddajajo letala s posadko, ter letalskih družb s sedežem na Irskem in Malti.
Združenje pilotov poziva k strožjemu nadzoru
Predsednica Evropskega združenja pilotov, kapitanka Tanja Harter, je opozorila, da odgovornosti za obvladovanje utrujenosti ni mogoče prelagati zgolj na pilote. »Tega ne morejo preprosto prepustiti nam, pilotom, da sami obvladujemo tveganja, medtem ko sedimo v pilotski kabini in se od nas pričakuje, da bomo potnike varno pripeljali na cilj,« je poudarila.
Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) je pozvala k zaostritvi pravil za obvladovanje utrujenosti in učinkovitejšemu nadzoru nad letalskimi družbami.
Po njenem mnenju morajo regulatorji zagotoviti, da lahko piloti utrujenost prijavijo brez strahu pred kaznovanjem, in preprečiti zlorabe pravil, ki omogočajo izredno podaljševanje delovnega časa.
»Čakanje še nadaljnja tri leta, da bi znova ugotovili, da se ni nič spremenilo, preprosto ni sprejemljivo,« je opozorila Harterjeva. »Težave so znane, rešitve obstajajo, evropska pilotska skupnost pa je pripravljena sodelovati. Zdaj potrebujemo politično voljo za ukrepanje,« je sklenila.