Ukrajinske sile so v okviru operacije Vivaldi na severu Doneške oblasti ponovno zavzele del ozemlja, ki so ga pred tem zasedle ruske enote. Zmanjšale naj bi tudi nevarnost obkolitve Slovjanska.
K ukrajinskemu uspehu so domnevno prispevale napačne ruske ocene razmer na bojišču. Ruski vojaki in poveljniki so namreč poročali o zavzetju posameznih položajev, ki jih v resnici niso nadzorovali. To je med drugim privedlo do napačne razporeditve sil, kar je nato olajšalo ukrajinske protinapade.
Novi neuspeh je sol na rane že tako neuspešne letošnje ruske obsežne ofenzive, ki ni dosegla zastavljenega cilja zavzetja preostanka Donbasa. V zadnjih tednih je Rusija celo izgubila del ozemlja, pridobljenega v letošnjih operacijah. Ob tem je treba dodati, da Rusija vsak mesec izgubi okoli 30.000 vojakov.
Rusi stavijo na zlom volje v zaledju
Rusija se medtem vse bolj osredotoča na napade na ukrajinsko gospodarstvo in energetski sistem. Cilj ni več zgolj zmanjševanje vojaških zmogljivosti, temveč tudi »popolno uničevanje« energetske infrastrukture in industrijskih objektov. Zlasti napadi na energetsko infrastrukturo so stalnica ruske zimske strategije. Računajo namreč, da je vojno pozimi lažje dobiti z demoralizacijo ukrajinskega naroda in zlomom podpore vojni v zaledju. Moskva pa je že pred časom močno povečala proizvodnjo brezpilotnih letal na reaktivni pogon, kar ji omogoča še pogostejše in množičnejše napade.
Rusija je nekoč uporabljala predvsem prve različice iranskih brezpilotnikov v kombinaciji z balističnimi raketami. Rakete so drage, njihova proizvodnja zamudna, starejši iranski droni pa po navedbah analize niso bili dovolj učinkoviti. Z množično proizvodnjo reaktivnih brezpilotnikov se je položaj spremenil, saj lahko Rusija po novem izvaja napade vsak dan. Hkrati se vse bolj usmerja tudi v ukrajinsko kmetijstvo, med drugim z blokadami črnomorskih pristanišč in napadi na oskrbovalne verige.
Cena vojne za Rusijo
Rusko gospodarstvo medtem čuti vse večje finančne pritiske. Po uradnih podatkih naj bi ruski vojaški proračun za leto 2027 presegel 200 milijard dolarjev, medtem ko je letošnji proračunski primanjkljaj 3,2 odstotka, javni dolg pa je presegel 20 odstotkov. Moskva stroške pokriva z višjimi davki, črpanjem sredstev iz sklada nacionalnega bogastva ter domačim zadolževanjem pri bankah in z izdajanjem državnih obveznic z visokimi obrestmi.
Kremelj sicer računa, da bo rusko gospodarstvo zaradi domače surovinske baze in preusmeritve v vojno gospodarstvo zdržalo dlje kot ukrajinsko, ki je močno odvisno od zahodne pomoči. To je tudi razlog za bojazen o širjenju konflikta iz Ukrajine, saj so evropske države postale ključna logistična, finančna in vojaška zaledna baza Kijeva. Zlasti v obliki sabotaž v bližini logističnih objektov in objektov vojaške industrije.
Ukrajina izgublja tehnološko prednost
Poseben problem za Kijev predstavlja tudi zmanjševanje ukrajinske tehnološke prednosti na področju razvoja novega orožja in brezpilotnih sistemov. Na to je opozoril tudi nekdanji ukrajinski obrambni minister Mihajlo Fedorov, medtem ko nekateri ukrajinski analitiki menijo, da bi lahko Rusija že čez zimo in v prihodnjem letu tehnološko prednost celo prevesila na svojo stran.
Pred Ukrajino je zato zelo zahtevna zima. Rusija naj bi nadaljevala napade na energetsko omrežje, industrijo in drugo ključno infrastrukturo, obenem pa povečevala pritisk na evropske države. Te bodo morale ob lastnih gospodarskih in energetskih težavah poiskati način za dolgoročno financiranje in vojaško podporo Ukrajini, kar postaja vse zahtevnejše.
Putinu naklonjene stranke tudi v Evropi
Hkrati so v več državah v EU in Evropi na pohodu skrajno desne in populistične stranke, ki imajo zgodovino finančne povezanosti z režimom Vladimirja Putina oziroma so teh povezav osumljeni njeni člani. Nacionalni zbor Marine Le Pen v Franciji je od ruske banke prejel 9,4 milijona evrov posojila, pri AfD v Nemčiji so se pojavili konkretni očitki o ruskih plačilih posameznim politikom. Pri stranki Reformirajmo Združeno kraljestvo so bili prav tako dokumentirani stiki nekaterih vidnih predstavnikov z ruskimi političnimi in poslovnimi krogi. Nekdanji vodja te stranke v Walesu Nathan Gill je bil novembra 2025 obsojen na deset let in pol zapora, potem ko je priznal krivdo za podkupovanje v okviru afere, povezane s proruskimi vplivi in financiranjem. Obsodba se sicer deloma nanaša tudi na čas, ko je bil še član stranke UKIP.
Slovenska Resnica sicer nima dokumentirane zgodovine finančnih vezi s Putinovim režimom, je pa njen predsednik Zoran Stevanović nenaklonjen finančni pomoči Ukrajini, hkrati pa se zavzema za referendum o članstvu Slovenije v Natu. Takšna stališča so skladna z interesi Moskve. Stevanović je ob prevzemu položaja predsednika DZ tudi napovedal obisk Moskve.