Težave so prišle na plano v mestu Giżycko na severovzhodu države prejšnji mesec. Ločena zakonca sta prišla na sodišče zaradi rutinske delitve premoženja, a sta namesto dokončnega dogovora prejela obvestilo, da njuna ločitev sploh ne obstaja.
Sodnik v Giżycku je namreč razsodil, da je prvotna sodba o razvezi pravno »neobstoječa«, ker jo je podpisal eden izmed sodnikov, ki so bili imenovani v času prejšnje vlade stranke Zakon in pravičnost (PiS) pod taktirko pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra.
Evropska sodišča so namreč že pred časom ugotovila, da so reforme pod prejšnjo vlado spodkopale neodvisnost sodstva, zdaj pa Tuskova vlada išče načine, kako sistem popraviti, ne da bi pri tem povzročila popolno pravno negotovost.
Plaz se je sprožil
Na Poljskem se letno loči okoli 57.000 parov, veliko primerov pa so v zadnjih letih reševali prav sodniki, katerih imenovanja so zdaj pod vprašajem.
»Nihče ne želi biti tisti, ki naj ljudem pove, da njihove ločitve, dediščine in druge razsodbe ne obstajajo – toda vsak plaz se začne z enim samim kamnom,« opozarja Bartosz Stasik, odvetnik iz Vroclava. Medtem ko nekateri pravni strokovnjaki trdijo, da je sodba iz Giżycka izjema in bi jo morali na pritožbeni stopnji razveljaviti, drugi opozarjajo, da je zaupanje v sistem že močno načeto.
Politično obračunavanje
Pravosodni minister Waldemar Żurek je razmere označil za »zelo zaskrbljujoče« in priznal, da je kriza vstopila v najbolj občutljiva področja življenja – družino in finance. Krivdo pripisuje prejšnji vladi in predsedniku Karolu Nawrockemu, zavezniku PiS, ki z napovedmi veta blokira vladno zakonodajo za popravo pravne države.
Na drugi strani opozicijska stranka PiS primer izkorišča kot dokaz o institucionalnem zlomu pod Tuskovo vlado. Zbigniew Ziobro, ki je prejel politični azil v Budimpešti, je sporočil, da vlada namerno povzroča »anarhijo«, da bi uničila njegove reforme, četudi za ceno uničenja življenj običajnih ljudi.
Iskanje izhoda: Ločitev brez sodišča?
Da bi omejila škodo, vlada predlaga nov zakon, ki bi parom brez otrok omogočil administrativno ločitev kar na matičnih uradih, s čimer bi se popolnoma izognili sodiščem. Konservativne skupine so predlog že označile za »napad na zakonsko zvezo«.
Z bližajočimi se parlamentarnimi volitvami v prihodnjem letu boj za sodstvo postaja ključna politična tema. Vprašanje za volivce je preprosto, piše bruseljski Politico: koga kriviti za nastali kaos – tiste, ki so sporni sistem postavili, ali tiste, ki ga zdaj poskušajo (morda neuspešno) popraviti?