Šef Nvidie Jensen Huang se je ujel eno najstarejših pasti, ki jih uporabljajo obveščevalne službe. Zapletel se je v romantično zvezo z žensko, ki jo Washington obtožuje sodelovanja s kitajskimi obveščevalci. Peking obtožbe zanika.
Zgodovina pozna številne primere vplivnih politikov in pomembnih osebnosti, ki so nasedli operacijam zapeljivk. Med najbolj slavne vohunke tega sloga sodi nizozemska plesalka Mata Hari, ki so jo leta 1917 usmrtili zaradi obtožb vohunjenja za Nemčijo med prvo svetovno vojno. Cel niz podobnih zgodb pa je prinesla tudi hladna vojna.
Romeo špijoni
Medene zanke se pojavljajo v različnih oblikah in niso vedno podobne filmskim scenarijem. Niti ni nujno, da so vselej vohuni ženske. Vzhodnonemški agenti, znani kot »Romeo špijoni«, so imeli nalogo zapeljevati osamljene zahodnonemške ženske za dostop do informacij. Obveščevalne službe pa poleg profesionalcev pogosto uporabljajo tudi spolne delavce, poslovneže ali osebe z dobrimi povezavami.
Nekdanji pripadnik francoske varnostne službe je za AFP razkril spomin na stik z Južnoameričanko, ki se je predstavljala kot novinarka: »Vsakič se je izmikala glede svojega novinarskega dela, vendar mi je vztrajno govorila, da je njen zakon nesrečen, in mi kazala svoje fotografije v spodnjem perilu.«
Pod krinko kar dvajset let
V podobno past kot Huang se je medtem ujel francoski veleposlanik Mauricea Dejeana. Leta 1964 so ga odpoklicali iz Moskve zaradi zunajzakonskega razmerja. Incident je sprožilo znameniti odziv predsednika Charlesa de Gaulla: »Torej Dejean, spimo naokoli?« Iz časa hladne vojne pa je zelo znan tudi primer britanskega veleposlanika Johna Vassalla. KGB ga je namreč izsiljevl z intimnimi fotografijami, ki so nastale v Moskvi in so razkrivale njegovo homoseksualnost.
Zapeljevanje so obveščevalci znali uporabiti tudi za ugrabitev iskanih ljudi ali za dolgotrajne infiltracije. Izraelskega žvižgača Mordechaija Vanunuja, ki je razkril tajni jedrski program svoje države, je ženska z vzdevkom Cindy prepričala, da se ji pridruži v Rimu. Ko je žvižgač prišel na dogovorjeno lokacijo, so ga agenti Mossada ugrabili in odpeljal nazaj v Izrael.
Slavna je tudi zgodba pevca kitajske opere Shija Pei Puja, ki je pod krinko kar dve desetletji vzdrževal razmerje s francoskim diplomatom Bernardom Boursicotom ter od njega pridobival občutljive podatke.
Raznolike oblike operacij in sodobna opozorila
Clement Renault s francoskega inštituta za strateške raziskave (IRSEM) pravi, da se lahko takšnih operacij poslužujejo vse obveščevalne službe. Dodaja pa, da so za njihovo izvedbo bolj opremljene avtoritarne vlade. Slednje lahko vršijo večji pritisk na svoje državljane. Koristno je tudi, če uspejo nagovoriti njihovo močna ideološka čustva.
Protiobveščevalne službe zato redno opozarjajo pred tveganji. Francoska služba je objavila opozorilni video. Britanske oblasti gredo še dlje. V pravi otoški maniri ponujajo preprost nasvet, naj so posamezniki izjemno previdni, če je interes nekoga zanje neobičajno intenziven ali »predober, da bi bil resničen«.