Kubansko vodstvo se poskuša zoperstaviti vse večjim pritiskom ZDA za prevzem otoka. Potem ko je o tem pred dnevi javno razmišljal ameriški predsednik Trump in napovedal možnost skorajšnje intervencije, prevzema ter »osvoboditve« Kube, se je na te izjave z ostrim opozorilom odzval kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel: »Tudi v najslabšem primeru lahko Kuba zagotovi eno stvar: vsak zunanji napadalec bo naletel na nepremagljiv odpor.«
Kuba in Združene države Amerike so sicer začele pogovore, s katerimi želijo razrešiti krizo. Podrobnosti teh pogajanj ostajajo neznane, je pa Donald Trump v torek napovedal, da bo že v kratkem ukrenil »nekaj v zvezi s Kubo«. Te izjave je podal le dan po tem, ko je dejal, da s Kubo lahko stori, kar hoče.
»ZDA Kubi skoraj vsak dan javno grozijo, da bodo nasilno zrušile njen ustavni red. Le tako si lahko razlagamo ostro gospodarsko vojno, ki jo Washington vodi kot kolektivno kazen proti celotnemu prebivalstvu,« je še ocenil Díaz-Canel. ZDA so proti Kubi uvedle strogo naftno blokado. Prodajo nafte sta ustavili Venezuela in Mehika, ameriška vojska pa je prestregla nekaj pošiljk goriva. Trumpova administracija je ob tem vsem državam, ki bi kršile energetski embargo proti Kubi, zagrozila z uvedbo visokih carin.
Po enodnevnem mrku spet nekaj elektrike
Kuba se zaradi vseh teh pritiskov že več mesecev spopada z vse težjim gospodarskim položajem, pogostimi izpadi elektrike in tudi prvimi protesti mladih zaradi zahtevnih razmer. Ameriška administracija že dolgo ne skriva več želje po spremembi režima na otoku, nazadnje pa je zunanji minister Marco Rubio dejal, da država potrebuje zamenjavo vodstva.
Kuba je sicer v torek ponovno vzpostavila električno omrežje in zagnala svojo največjo termoelektrarno na nafto. S tem se je končal več kot 29 ur trajajoči izpad električne energije po vsej državi, ko je deset milijonov prebivalcev čez noč ostalo v temi. Pomanjkanje elektrike se kljub temu nadaljuje, saj država ne more proizvesti zadostnih količin energije.
