Švedski časnik Expressen je zbirko odkril po naključju, med preiskavo spora glede prodaje poslovne stavbe v kraju Valdemarsvik, katere nekdanji lastnik je bil Hargestam. V škatli, ki jo je pustil v pisarni, je novinar našel pokal s svastiko iz leta 1939, ki je pripadal pripadniku Luftwaffe, dva izvoda Hitlerjeve knjige Moj boj in fotografske albume, med njimi enega z naslovom Slike iz führerjevega življenja, poroča hrvaški Index.
Med knjigami je bil tudi Hargestamov esej iz leta 1992 z naslovom Imigrantska kriminaliteta – črno na belem, v katerem je trdil, da različne kulture in religije spodbujajo konflikte na kriminalni ravni.
Zanima ga vojaška zgodovina
Hargestam je za Expressen izjavil, da ga zanimajo vojaška zgodovina in totalitarni režimi ter da je predmete zbiral zaradi njihove dostopnosti. Trdil je, da je želel napisati knjigo, vendar zanjo ni našel časa.
Toda nekdanji strankarski kolega je razkril drugačno zgodbo: da je imel Hargestam doma celotno sobo napolnjeno z nacističnimi čeladami, zastavami, medaljami in literaturo, na svojo zbirko pa naj bi bil izredno ponosen.
Odstopil v nekaj urah
Expressen je razkritje objavil v četrtek zgodaj zjutraj, do popoldneva pa je Hargestam že odstopil. »Moj interes za vojaško zgodovino ne bi smel biti breme stranke, čeprav sem popolnoma čist. Včasih se moraš sprijazniti s tem, kako so stvari videti navzven,« je dejal novinarjem.
Stranka pa je jasno nakazala, da so ga v odstop prisilili. »Ne glede na motive je posedovanje takšnih predmetov iz več razlogov problematično.«
Stranka z obremenjujočo preteklostjo
Švedski demokrati, ustanovljeni leta 1988, so izšli iz manjših rasističnih in nacionalističnih gibanj v državi. Med ustanovitelji so bili tudi posamezniki, povezani z nacističnimi in neonacističnimi organizacijami, denimo nekdanji prostovoljec Waffen-SS Gustaf Ekström.
Stranka je zagovarjala zaustavitev priseljevanja, ohranjanje »švedske identitete« ter zavračanje multikulturalizma, ob tem pa zagovarjala socialno državo – predvsem za etnične Švede.
Stran od korenin
Po prevzemu vodstva leta 2005 se je trenutni predsednik Jimmie Åkesson trudil stranko distancirati od njene ekstremistične preteklosti, uvedel je politiko »ničelne tolerance« do ekstremizma in lani predstavil tako imenovano belo knjigo, ki potrjuje močno prisotnost nacističnih in antisemitskih idej vse do sredine 90. let. Vodstvo se je javno opravičilo, a incidenti, kot je Hargestamov, še vedno bremenijo stranko.
Na zadnjih volitvah leta 2022 so Švedski demokrati postali tretja največja stranka in s svojimi glasovi pomagali oblikovati sedanjo desnosredinsko vlado.
