Zaradi napadov na ozemlja zalivskih držav so se na izredni seji sešli zunanji ministri držav Sveta za zalivsko sodelovanje (GCC), organizacije ekonomsko-varnostnega sodelovanja šestih držav Perzijskega zaliva (Savdska Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Katar in Oman).
Čeprav je bila šestčlanska organizacija v preteklosti pri regionalnih vprašanjih velikokrat razdvojena, do napetosti pa je zaradi različnih politik v regiji in na drugih kriznih žariščih prihajalo tudi med njenimi članicami, je bilo tokratno sporočilo šesterice Iranu vendarle jasno. GCC namerava ukrepati, če se bodo napadi Irana nadaljevali.
Na prvi frontni črti
V preteklih zaostritvah je Iran napadal zgolj oporišča ameriške vojske v regiji, toda tokrat je napade razširil. Rakete in droni padajo tudi na civilne cilje v regiji – zadeti so bili hoteli, stanovanjske zgradbe in letališča. Države Perzijskega zaliva so se znašle na prvi bojni črti, čeprav so bile pred začetkom vojne jasne zagovornice deeskalacije, podpirale so pogajanja in celo ZDA zavračale pravico do uporabe svojih ozemelj (Savdska Arabija, Združeni arabski emirati) za napade na Iran.
Ostro se je na začetek napadov na Iran odzval tudi omanski zunanji minister Badr Al Busaidi, ki je bil posrednik v ameriško-iranskih pogajanjih o iranskem jedrskem vprašanju. Tudi v prvih dneh vojne so Iran pozivali, naj ustavi napade. Prav tako so sledila opozorila, da Iran ni v vojni z njimi. Iz Teherana so pojasnjevali, da napadajo ameriške vojaške baze in da želijo, da Američani za svoj napad na Iran plačajo ustrezno ceno. Svoje zaveznike v GCC so sicer v minulih dneh poskušale miriti savdskoarabske oblasti, češ da naj ne storijo ničesar, kar bi utegnilo še poslabšati razmere v regiji.
Pripravljeni na samoobrambo z vsemi ukrepi
Ob hudem zaostrovanju v regiji so se tamkajšnje države, ki so sicer po vojaški moči neprimerljive z Iranom, zdaj znašle pred vprašanjem, ali se pridružiti napadom na islamsko republiko. Dokončna odločitev o tem še ni bila sprejeta. So pa države v iskanju ravnotežja med slabo in še slabšo možnostjo vsaj na deklarativni ravni potrdile svojo pripravljenost, da se branijo. Svet za zalivsko sodelovanje je potrdil, da si države GCC pridržujejo pravico do odziva v skladu s členom 51 ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavlja pravico do samoobrambe ter do sprejetja vseh potrebnih ukrepov za zaščito svoje suverenosti, varnosti in stabilnosti.
Svet je pohvalil učinkovitost in pripravljenost oboroženih sil in sistemov zračne obrambe držav članic, ki so z visoko stopnjo profesionalnosti uspešno prestregle napade z raketami in droni, s čimer so prispevale k nevtralizaciji grožnje, ublažitvi njenih posledic in zaščiti življenj, objektov in ključnih sredstev.
