Nekdanji ameriški prvi par se je dolgo upiral pozivom predvsem republikanskih kongresnikov, naj priča v preiskavi o početju pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina in o stikih z njim. Zakaj naj bi bila od vseh na vrsti prva prav onadva, se je glasilo njuno oporekanje, Hillary Clinton pa je na to odgovorila kar sama s trditvijo, da hočejo republikanci na ta način preusmeriti pozornost stran od predsednika Donalda Trumpa.
Znano je, da je Bill Clinton najmanj šestnajstkrat letel z Epsteinovim letalom, Epstein pa je bil v času Clintonovega predsedovanja (1993-2001) najmanj sedemnajstkrat v Beli hiši. V Epsteinovih dosjejih so tudi fotografije bivšega predsednika. Je pa Clinton dejal, da je z Epsteinom prekinil stike še pred njegovim priznanjem novačenja mladoletnic za prostitucijo leta 2008.
Hillary Clinton na drugi strani trdi, da Epsteina nikoli ni niti srečala. Je pa imela stike z njegovo obsojeno prijateljico in sodelavko Ghislaine Maxwell. Ta je bila med drugim leta 2010 na poroki hčere predsedniškega para Chelsea Clinton, z njo je potovala na jahti in se tudi štiri leta po obtožbah o vpletenosti v Epsteinove zločine udeleževila konferenc fundacije Clinton global initiative, ki naj bi jo pomagala ustanoviti. Maxwellova je bila leta 2022 obsojena na dvajset let zapora zaradi trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje.
Politika na obeh straneh
Clintonova, ki sicer nista ničesar obtožena (tako kot za zdaj tudi ne kdor koli drug v povezavi z afero Epstein z izjemo Maxwellove), sta na koncu popustila in privolila v pričanje v preiskavi. So se pa njuni odvetniki dogovorili, da poteka zaslišanje v njuni domači Chappaqui v zvezni državi New York, da bo za zaprtimi vrati in ga bodo posneli, video pa javno objavili kasneje.
Clintona sta popustila in pristala na pričanje zato, ker so v odboru predstavniškega doma za nadzor dela vlade sprejeli predlog, da ju obtožijo nespoštovanja kongresa, ki bi ga lahko poslali pravosodju. Pri tem je zgovorno, da je podporo takšnemu predlogu o obtožbi Billa Clintona dalo tudi devet od 21 demokratskih članov odbora (o Hillary pa trije). To kaže, da po eni strani demokrati niso pripravljeni dosledno ščititi svojega bivšega predsednika v aferi z nejasnim razpletom, po drugi pa si bržkone puščajo odprta vrata, da bodo morda nekoč sami klicali na zaslišanje Trumpa, ko bo bivši predsednik.
Mnogi demokrati ob tem sicer vztrajajo, da gre za političnem igre republikancev in da hočejo na afero Epstein prilepiti čim bolj znan demokratski obraz, čeprav je imela stike z njim cela vrsta politikov iz obeh strank pa poslovnežev, estradnikov in drugih iz različnih elit, ameriških in tujih. Stiki sicer še ne pomenijo vpletenosti v kaznivo dejanje, je pa zaradi njih te dni odstopil denimo predsednik Svetovnega gospodarskega foruma, ki organizira forum v Davosu, Norvežan Borge Brende.
Manjkajoči dokumenti o Trumpu
Glede Trumpa pa je zdaj pod pritiskom njegovo pravosodno ministrstvo, ki je bilo odgovorno za objavo dokumentov iz preiskav Epsteina, kot je od njega zahteval kongres. Po poročan jui NPR namreč med več milijoni strani dokumentov očitno ni nekaterih, ki naj bi obremenjevali Trumpa. Gre denimo za pričanje ženske, da jo je Trump nekje med leti 1983 in 1985, ko je bila mladoletna, spolno zlorabil. Tudi demokratski član odbora Robert Garcia, ki je imel vpogled v originalno dokumentacijo (objavljena je delno cenzurirana za zaščito žrtev), trdi, da nekateri dokumenti o Trumpu manjkajo.
Pravosodno ministrstvo je na vprašanje o tem vztrajalo pri svoji prejšnji trditvi, da je FBI nekatere doklumente z obtožbami na račun Trumpa dobil tik pred volitvami leta 2020, da so bile trditve »neutemeljene in neresnične« in da bi jih politični nasprotniki že uporabili proti Trumpu, če bi bil v njih kanček resnice.
