Davčni predlog, ki ga je konec oktobra predstavil sindikat zdravstvenih delavcev SEIU-UHW, predvideva enkratni 5-odstotni davek na premoženje, večje od milijarde dolarjev. Če bo predlog zakona potrjen na referendumu, bi od približno 200 milijarderjev, ki so bili 1. januarja 2026 prijavljeni kot rezidenti Kalifornije, zbrali okoli 100 milijard dolarjev davka.

Predlog spremembe davčne zakonodaje je vznemiril kalifornijske milijarderje. Po poročanju Financial Timesa so nekateri zamenjali stalno prebivališče še pred novim letom. Soustanovitelj Googla Sergey Brin je svojih 15 podjetij preselil v Miami, kjer naj bi za novo bivališče na Floridi odštel 173,4 milijona dolarjev. Tudi drugi ustanovitelj spletnega velikana, Larry Page, je konec lanskega leta preselil svoja podjetja. Več kot 45 kalifornijskih družb z omejeno odgovornostjo, povezanih s Pageem, je nedavno vložilo zahtevo za prenehanje poslovanja ali selitev iz države. Prav tako je zadnji dan leta 2025 selitev v Miami napovedalo podjetje investitorja Petra Thiela, družba tveganega kapitala Craft Ventures pa je odprla pisarno v Austinu v Teksasu.

Google founders Larry Page and Sergey Brin are recognized for their efforts at the conclusion of the Clinton Global Initiative in New York, September 22, 2006. Former US President Bill Clinton's annual event brings together world leaders from business, government and philanthropy to try to solve world issues. REUTERS/Chip East (UNITED STATES)

Soustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin sta med milijarderji, ki so v izogib morebitnemu novemu davku svoje posle preselili iz Kalifornije. Foto: Reuters

Razkol med demokrati

Predlog je povzročil globoke delitve znotraj demokratske stranke. Kongresnik Ro Khanna, ki zastopa Silicijevo dolino, je davek podprl, medtem ko se je guverner države Gavin Newsom pridružil tehnološkim voditeljem v nasprotovanju. Profesor Dan Schnur z Univerze Berkeley meni, da gre za vprašanje, ki demokratsko stranko deli točno na polovico, povzema Index.

Zagovorniki davka trdijo, da bodo z njim nadomestili izpad zveznih sredstev. V sindikatu SEIU-UHW navajajo, da bi večina prihodkov šla za krpanje lukenj v zdravstvenem sistemu, ki so nastale v času predsedovanja Donalda Trumpa. Kot opozarjajo, brez ukrepanja zdravstvenemu sistemu v Kaliforniji grozi kolaps.

Za nasprotnike, kot je milijarder David Sacks, predlagani davek predstavlja tiranijo, saj se ne bi obračunaval na dohodek, temveč na celotno vrednost neto premoženja, od delnic do umetnin. Sacks to označuje za zaplembo zasebne lastnine, ki po njegovem postavlja nevaren precedens. 

Direktor Nvidie predlog podpira

Podporo davku je nekoliko presenetljivo izrazil Jensen Huang, izvršni direktor Nvidie, ki je dejal, da bi mu bilo povsem sprejemljivo plačati morebitnih 7,75 milijarde dolarjev davka, saj si je sam izbral življenje v Silicijevi dolini.

Guverner Newsom, ki ima tesne vezi s tehnološkim sektorjem, opozarja, da bi takšni ukrepi lahko odvrnili podjetnike. V zadnjih letih so Kalifornijo že zapustili velikani, kot so Chevron, Tesla, SpaceX in Hewlett Packard Enterprise. Odvetnik Alex Spiro, ki zastopa Elona Muska, je Newsomu celo zagrozil z ustavno tožbo, če bo ukrep sprejet. Da bi se predlog sploh uvrstil na novembrsko glasovanje, mora sindikat zbrati 875.000 podpisov. Če bo ukrep potrjen, bi davek zapadel v plačilo leta 2027 z možnostjo obročnega odplačevanja v petih letih.

Priporočamo