Analizo je pripravilo kitajsko mislišče South China Sea Probing Initiative (SCSPI). Gre za inštitut, ki ni neposredno povezan s kitajsko državo ali kitajsko komunistično partijo. Poročilo vključuje več posnetkov, ki prikazujejo širjenje območja Spratlyjevih otokov pod vietnamskim nadzorom.
Otoki odskočna deska za nadzor nad morjem
Spratlyjevi otoki se nahajajo v južnem delu Južnokitajskega morja. Gre za več kot 200 otokov, otočkov, grebenov in peščenih sipin. V številnih primerih ne gre za stalne otoke, temveč za plitve predele, ki občasno štrlijo iz morja.
Otoke si delno ali v celoti lasti šest držav: Kitajska, Vietnam, Filipini, Malezija, Brunej in Kitajski Tajvan. Vietnam obvladuje 29 otočkov in že več desetletij na teh otočkih vzpostavlja infrastrukturo, ki ima vojaški pomen.
Vprašanje lastništva je pomembno predvsem zaradi možnosti uveljavljanja suverenosti nad okoliškim morjem. Države trdijo, da gre za njihove teritorialne vode, kar je podlaga za razglasitev izključne ekonomske cone, ki lahko po mednarodnem pravu sega do 200 navtičnih milj oziroma približno 370 kilometrov od obale.
Na vietnamskih otočkih za ljubljanski Rožnik novega ozemlja
Satelitski posnetki kažejo, da je Vietnam oktobra 2021 začel intenzivno širjenje otokov, ki jih nadzoruje. Dela potekajo na enajstih otočkih, ki si jih lastijo tudi druge države, med njimi Kitajska. Do maja letos je Vietnam na teh območjih pridobil približno 8,5 kvadratnega kilometra novega ozemlja, kar ustreza površini ljubljanskega Rožnika.
Pri gradnji se je Vietnam obrnil na nizozemsko ladjedelniško podjetje Royal IHC, ki je v letih 2022 in 2023 zanj izdelalo štiri specializirane ladje za delo na morskem dnu. Te lahko hkrati poglabljajo morsko dno in deponirajo material v nasipe, kar je pospešilo gradnjo na več otokih – zlasti na grebenu Pearson, kjer je Vietnam v nekdanji plitvini zgradil 2500 metrov dolgo letalsko stezo.
Obsežna vojaška infrastruktura
Vietnam gradi tudi druge objekte, ki kažejo na vzpostavljanje vojaških baz, med njimi pristanišča, letalske steze in doke za vzdrževanje ladij. Po poročanju The Manila Times iz julija 2023 naj bi vietnamska vlada načrtovala 34 projektov za krepitev infrastrukture in oborožitve na zasedenih otokih. Ti vključujejo gradnjo bunkerjev, skladišč orožja ter obrambnih položajev, kot so jarki in artilerijske postojanke.
Analiza SCSPI ocenjuje, da bo Vietnam po končanju gradnje, ki trenutno poteka, na Spratlyjevih otokih dobil pet ali šest letalskih stez dolžine od 1900 do 4300 metrov. V gradnji je tudi več pristanišč, ki bodo omogočala obsežnejše patruljiranje vietnamske mornarice v spornem območju.
Primerjava s Kitajsko
Vietnamsko utrjevanje otočkov po obsegu ne zaostaja bistveno za kitajskimi projekti, ki so v zadnjih letih pritegnili precej več pozornosti. Kitajska je namreč od leta 2013 po podatkih ameriške vlade ozemlja na Spratlyjevih otokih povečala za nekaj manj kot 13 kvadratnih kilometrov, pri čemer je bila večina del končana že do leta 2016.
Kljub vietnamskim vojaškim širitvam se Kitajska za zdaj ni ostro odzvala. Tudi splošna napetost v Južnokitajskem morju v zadnjih letih ni dosegla ravni iz preteklosti. Največ incidentov se trenutno dogaja med Kitajsko in Filipini, katerih odnosi s Pekingom so se zaostrili po izvolitvi predsednika Bongbonga Marcosa.
