V Evropi Združene države nimajo veleposlanika v Sloveniji, Albaniji, Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Nemčiji, Madžarski, Islandiji, Kosovu, Severni Makedoniji, Norveški, Rusiji, Srbiji, Slovaški in Ukrajini. Med drugimi državami po svetu, kjer ga prav tako nimajo, so denimo Savdska Arabija, Pakistan, ki trenutno posreduje med ZDA in Iranom za končanje vojne, Braziliji, Avstraliji in na desetine drugih.
Proces potrjevanja veleposlanikov v senatu je sicer pogosto počasen, a vendar tam zdaj na potrditev čaka samo trinajst kandidatov, ki jih je predlagala Bela hiša - med njimi je kandidatka za veleposlanico v Sloveniji Asel Roberts. Za preostala 104 prazna veleposlaniška mesta torej vlada v kongres še ni poslala niti predloga.
Vrata kazali tudi kariernim diplomatom
Ko novi ameriški predsednik nastopi mandat, mu vsi veleposlaniki ponudijo odstop. Nepisano pravilo je, da sprejme odstope tistih, ki jih je njegov predhodnik imenoval politično, na položaju pa ostanejo karierni diplomati. Toda Bela hiša je lani, sicer šele decembra, odpoklicala tudi 29 kariernih diplomatov, ki so na položaj prišli v času vlade Joea Bidna. Predsednik ZDA ima do takšnega koraka vso pravico in mu ga niti ni treba pojasnjevati. Je pa ta poteza naletela na tudi kritike, ker je neobičajna. »Nasprotniki Amerike ne čakajo križem rok, da bodo ZDA potrdile svoje diplomate za položaje širom sveta. Na žalost prazna mesta na ključnih položajih in veleposlaništvih neposredno spodkopavajo ameriško vodilno vlogo v svetu,« ocenjujejo pri mislišču U.S. Global Leadership Coalition.
Bela hiša je sicer zunanje ministrstvo tako kot vso državno upravo obtožila, da je prepredena z liberalnimi kadri, ter lani pod vodstvom Elona Muska izpeljala znatne reze. Urad za kadrovske zadeve navaja, da se je do februarja letos število zveznih uslužbencev zmanjšalo za 271.825.
