Kako je 56-letnemu Modžtabu Hameneju, ki je v začetku marca nasledil svojega očeta Alija Hameneja na položaju vrhovnega vodje Irana, uspelo doslej uiti Mossadu? Zloglasni izraelski tajni službi je uspelo od začetka sedanje vojne 28. februarja – s pomočjo umetne inteligence in vdora v iranski informacijski sistem, na katerega so vezane tudi varnostne kamere po Iranu, prav tako z vohuni v vladnih vrstah – likvidirati številne vodilne iranske oblastnike.
Prvi je bil prav Ali Hamenej z velikim delom svoje družine. A kot trdijo ameriški obveščevalci, je njegov sin Modžtaba še živ. Če bi namreč Američani vedeli, da je umrl, bi to sporočili kot svojo veliko zmago. Menda je Modžtaba povsem po naključju, tik preden so zgradbo, v kateri sta bila njegova družina in oče, bombardirali, odšel na vrt, kar naj bi mu rešilo življenje. Vsekakor poskušajo oblasti Islamske republike to prikazati kot del načrta božje previdnosti.
Ugibanja o bivanju v Moskvi
Modžtaba, čigar smrt je eden pomembnih vojnih ciljev Američanov in Izraelcev, pa bi težko vladal že zato, ker se skriva in beži kot divjad, ki jo preganjajo lovci. Slišati je celo, da velik del iranskih oblastnikov ne odobrava njegove izvolitve, že zato ne, ker se v Islamski republiki tako uveljavlja monarhični princip dedovanja oblasti. A ne le, da je njegova oblast pod vprašajem zaradi majhne politične podpore, ampak tudi zato, ker naj bi bil že od 28. februarja ob uspešnem atentatu na očeta hudo ranjen. Nekateri zahodni tako trdijo, da je v bolnišnici v Teheranu na intenzivnem oddelku. Kuvajtska novinarska agencija pa je celo zapisala, da »so ga prepeljali v Moskvo, kjer se zdravi v bolnišnici, ki je del (Putinove) predsednikove palače«.
Američani in Izraelci pravzaprav ne verjamejo, da ima Modžtaba Hamenej dejansko oblast v Iranu. Zanima jih, kdo v resnici zdaj v resnici vodi Iran. Do pred nekaj dnevi je bil to najbrž Ali Laridžani, ki pa so ga v torek ubili Izraelci po tem, ko se je še pred enim tednom med množico na teheranskih ulicah prsil in žugal Američanom in Izraelcem.
A kljub smrti številnih vodilnih oblastnikov je režim še vedno trden, vsaj tako lahko sklepamo po številnih izstreljenih iranskih brezpilotnikih in drugih izstrelkih v zadnjih dneh. Tako bi težko govorili o krizi poveljevanja. Zdi pa se, da je osrednja oblast uspešno izvedla decentralizacijo. Iranska policija vsekakor še vedno obvladuje situacijo. Tako da je še zelo daleč od velike vstaje Irancev, ki jo poskušajo izzvati predvsem Izraelci.
Skrivanje pred javnostjo
Ob petkovem praznovanju perzijskega novega leta so Iranci marsikje v Teheranu in v drugih večjih mestih poskušali organizirati proteste, a jih je policija razgnala s streljanjem. Samo v zadnjem tednu pa so oblasti aretirale več kot 500 ljudi, ker naj bi vohunili za ZDA in Izrael. Vsaj štiri protestnike, zajete januarja, pa so iranske oblasti v zadnjih dneh usmrtile. Vrstijo se tudi manifestacije tistih milijonov Irancev, ki zaradi svojih koristi, predvsem državnih služb, podpirajo Islamsko republiko. Vsekakor je glavna opora režimu vojska, predvsem pa Revolucionarna garda, katere generali imajo v lasti velika podjetja, tudi tista, ki črpajo nafto. Menda prav ti generali revolucionarne garde vodijo vojno proti ZDA in Izraelu, na nek način pa tudi proti zalivskim državam, se pravi za destabilizacijo celotnega svetovnega gospodarstva, kar škoduje tudi Američanom in povzroča velike skrbi Donaldu Trumpu, ki bi lahko na delnih kongresnih volitvah jeseni izgubil podporo Kongresa.
Vsekakor se Modžtaba Hamenej, ki sicer velja še za bolj konservativnega kot oče, v javnosti sploh ne pojavlja. Če to ni zato, ker je hudo ranjen, potem najbrž zaradi zagotavljanja lastne varnosti, potem ko je povsem po naključju preživel pokol večjega dela svoje družine. Menda se tudi zato noče pokazati Irancem, ker ima iznakažen obraz. Vsekakor skrivanje voditelja države in njegova nejasna usoda ni dober znak za režim.
Modžtaba se ni pojavil niti v petek ob perzijskem novem letu, čeprav je ob tej priložnosti njegov oče kot vrhovni vodja, kar je bil 37 let, vedno nagovori Irance. So pa na državni televiziji prebrali njegovo sporočilo za javnost.
Tu velja poudariti, da ima kot vsaka velika starodavna civilizacija tudi perzijska (iranska) svoje novo leto. Islamska republika pa ni povsem prekinila s tradicijo velike perzijske države. In pri sedanji vojni proti ZDA in Izraelu poskuša oblast mobilizirati domoljubna čustva, h katerim sodi tudi ponos zaradi izjemne kulture stare Perzije, ki v antiki ni zaostajala za grško, v srednjem veku pa je močno presegala evropsko.