AFP pri tem navaja primer vodje francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN) Jordana Bardellaja, o katerem je preiskovalni portal Mediapart v ponedeljek razkril, da je leta 2013 na platformi Messenger objavil vrsto antisemitskih izjav. V četrtek je portal objavil posnetke zaslonov izjav in sporočil v dokaz, da so "100-odstotno prepričani, da so avtentični".
Bardella, ki naj bi v primeru zmage najvidnejšega obraza RN Marine Le Pen na predsedniških volitvah prihodnjo pomlad postal premier, je navedbe zavrnil kot del "totalne vojne" proti stranki pred volitvami, spletnemu portalu pa zagrozil s tožbo.
V bran mu je stopil izraelski minister za diasporo in boj proti antisemitizmu Amičaj Čikli. Na omrežju X je zapisal, da je Bardella "eden najbolj jasnih glasov v Evropi proti Hamasu". Spomnil je tudi, da je obiskal kraje napada tega palestinskega islamističnega gibanja 7. oktobra 2023 v Izraelu, ki je sprožil uničujočo vojno v Gazi.
Alibi za evropske skrajneže
Netanjahujeva vlada, ki je ena najbolj desnih v zgodovini države, medtem skuša v Avstriji normalizirati odnose s skrajno desnimi svobodnjaki (FPÖ). Približuje se tudi voditeljem skrajne desnice na Švedskem, v Španiji in Združenem kraljestvu, in sicer v imenu skupne skrbi zaradi širjenja islama in priseljevanja. Nemška skrajna desnica in njena stranka AfD sta zaenkrat ostali izključeni iz tega strateškega razvoja, navaja AFP.
Nekdanji izraelski veleposlanik v Berlinu Jeremy Issacharoff je za AFP ocenil, da skrajno desne evropske stranke skušajo s tem pridobiti "nekakšno košer potrdilo", da bi se distancirale od svoje antisemitske preteklosti, ki v očeh zmernih volivcev ostaja strupena dediščina. Za Izrael pa v tem vidi kršenje njegovih vrednot in mednarodnega ugleda.
Odnose krepi tudi Slovenija
Izraelski visoki predstavniki hkrati uporabljajo vse manj diplomatski jezik do zahodnih voditeljev, ki so kritični do Izraela, navaja AFP. Zunanji minister Gideon Sar je tako nedavno pozval vodjo britanske skrajno desne stranke Reform UK, naj izrazi nasprotovanje sankcijam, ki jih je laburistična vlada uvedla na izdelke iz izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelski ministri pa so izrazili zaničevanje do britanskega zunanjega ministra Eda Milibanda, ki je zagovarjal sankcije.
Po mnenju raziskovalca na Inštitutu za mednarodne odnose v Pragi Azriela Bermanta je približevanje Netanjahuja skrajni desnici namenjeno tudi preprečevanju evropskega soglasja glede Izraela. Kot primer je navedel njegove vezi z bivšim madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Ta je vrsto let odločno podpiral Izrael in blokiral ukrepe EU, hkrati pa je širil antisemitske stereotipe o ameriškemu filantropu Georgeu Sorosu.
Med članicami EU vezi z Izraelom trenutno krepi tudi slovenska vlada, potem ko so se odnosi med državama močno ohladili v času prejšnje vlade, ki je bila kritična do Izraela zaradi vojne v Gazi.