Po poročanju ameriških medijev in agencije Reuters so se vsi preselili v zavarovana vojaška oporišča oziroma varne lokacije. Pred njimi so enako storili že nekateri drugi aktualni in bivši člani administracije, med njimi ministrica za pravosodje Pam Bondi, za domovinsko varnost Kristi Noem ter za obveščevalno dejavnosti Tulsi Gabbard.
Rubio in Hegseth sta po poročanju Washington Posta zdaj skoraj soseda v zgodovinskem kompleksu kopenske vojske Fort McNair, ki je del vojaškega oporišča Myer-Henderson Hall v ameriški prestolnici. Fort McNair je znan tudi po tem, da so tja evakuirali voditelje ameriškega kongresa, ko so januarja 2021 vanj vdrli pristaši Donalda Trumpa. Oba naj bi tam živela že od lani. Tudi Miller s soprogo naj bi odšel na varno lokacijo že pred časom, nazadnje pa je po poročanju ameriških medijev šel zdoma finančni minister Bessent.
Še nikoli toliko vladnih zdomcev
V preteklosti se je že dogajalo, da so posamezni ministri, zlasti tisti iz državotvornih resorjev, živeli v varovanih vojaških oporiščih, navajata The Atlantic in New York Times. Vendar dodajata, da tako obsežne selitve članov vlade ne pomnijo.
Razlogi so različni. Miller, denimo, se je po poročanju Atlantica preselil v vojaško oporišče po lanskem uboju konservativnega aktivista Charlieja Kirja in potem, ko je postal naslov njegovega doma javno znan in so se tam zvrstili protesti. Nekdanja pravosodna ministrica Bondi je iz varnostnih razlogov odšla zdoma zaradi zaznanih groženj narkokartelov. Zadnje čase pa je v ospredju očitno iranska grožnja.
Reuters navaja, da je bil to razlog, da je finančni minister Bessent zapustil posest, ki jo je lani kupil za 12,5 milijona dolarjev, kar je bilo javno objavljeno. Bessent je na čelu ameriških gospodarskih ukrepov proti Teheranu (gre za operacijo z imenom Gospodarsko izobčenje), s katero hočejo zadnje mesece prisiliti režim v pogajanja in odprtje Hormuške ožine.
Ugibanja umazani bombi
Iran sicer odkrito grozi, največkrat Trumpu. V Teheranu na velikih panojih razglašajo, da ga bodo ubili. Maščevanje obljubljajo že od leta 2020, ko je dal Trump ubiti vodjo iranske republikanske garde Kasima Sulejmanija. Po letošnjem ameriško-izraelskem napadu na Iran, ko je bil režim v prvih dneh zdesetkan in je bil ubit tudi vrhovni voditelj Ali Hamenej, pa so se grožnje še stopnjevale in razširile.
In v ZDA jih ne jemljejo zlahka. Med drugim so iz dveh britanskih vojaških oporišč umaknili letala, domnevno zaradi iranske grožnje. Kritiki režima pravijo, da ima Iran v ZDA gotovo svoje operativce in da tudi sodeluje s karteli in mafijami po svetu, kot je za TNND dejal Behnam Taleblu, direktor pri Fundaciji za obrambo demokracije.
Zdaj se je tem grožnjam pridružilo še ugibanje o načrtih za napad z umazano bombo, o čemer poroča CNN. Gre za klasično bombo, ki pa ob eksploziji razprši radioaktivni jedrski material. Ameriška televizijska mreža navaja nove obveščevalne podatke, da Iran pripravlja načrte za tak napad ali za napad s kemičnim orožjem v Washingtonu na visoke predstavnike vlade. Imeli naj bi izbrane lokacije in cilje, pri čemer pa naj bi šlo bolj za opcijo na teheranski mizi kot za aktivno operacijo, dodajajo viri, na katere se sklicuje CNN.
Tudi če odštejemo Iran, pa je grožnja varnosti politikov v ZDA vse večja. O tem govorijo statistike o porastu političnega nasilja, ki se je najbolj pokazala z najmanj dvema poskusoma atentata na Trumpa leta 2024. Prvega je preživel za las, ko ga je krogla zadela v uho.