Leta 2023 so Emirati po podatkih carinskih analiz uvozili več kot šest milijonov ton peska. Savdska Arabija jim tesno sledi, saj potrebuje ogromne zaloge za svojo »Vizijo 2030« – faraonski načrt za gradnjo futurističnih mest, kot je Neom.
Glavna težava je tekstura. Puščavski pesek so skozi tisočletja oblikovali močni vetrovi, zato so zrna drobna, gladka in zaobljena kot spolirane kroglice. To je morda idealno za jahanje kamel, a povsem neuporabno za gradbeništvo. Zaobljena zrna se ne oprijemajo cementa, kar bi kritično oslabilo trdnost armiranega betona.
Od Burdž Kalife do umetnih otokov
Za trden beton gradbinci potrebujejo oglata zrna peska, ki ga pridobivajo iz rek ali kamnolomov. Imajo ostre robove, ki zagotavljajo stabilnost struktur. Samo za gradnjo Burdž Kalife so ga iz Avstralije pripeljali 45.700 ton. Emirati tako samo za vrhunski kremenčev pesek odštejejo okoli 87 milijonov dolarjev na leto.
Pesek je za vodo drugi najbolj izkoriščeni naravni vir na planetu. Po podatkih Združenih narodov ga porabimo kar 50 milijard ton na leto. Povpraševanje v hitrorastočih metropolah, kot so Dubaj, Abu Dabi in Riad, je tako izjemno, da so se v posel vmešale celo tako imenovane peščene mafije, ki z njim nezakonito trgujejo iz držav, kot sta Indija in Maroko.
Ironično je, da so Združeni arabski emirati leta 2023 pesek v vrednosti 40,6 milijona dolarjev uvozili celo iz sosednje Savdske Arabije (iz tamkajšnjih kamnolomov), pa tudi iz Egipta in Belgije. Lokalni obalni pesek namreč ostaja nedotaknjen, saj bi njegovo črpanje povzročilo erozijo plaž in uničilo občutljive ekosisteme.
Bo prihodnost »umetna«?
Savdska Arabija v okviru svoje zelene vizije sicer spodbuja alternative, kot so reciklirani materiali in umetno izdelan pesek. A dokler bo Neom segal proti oblakom in Dubaj sanjal o novih umetnih otokih, žeja po kakovostnem oglatem pesku ne bo usahnila. Kot kaže, pregovor o tem, da nekomu »prodajaš pesek v puščavi«, v 21. stoletju ni več ironija, temveč izjemno dobičkonosen posel.