Hrvaški državni inšpektorat je v poslovanju podjetij, povezanih z gostincem Zoranom Marijanom, ugotovil številne nepravilnosti in tri vrste prekrškov. Inšpekcijski nadzor so sprožili medijski zapisi o štirih indijskih delavcih, ki so bili uradno zaposleni v podjetju Linea Deana, Marijan pa naj bi jih namesto za gostinska dela uporabljal za zasebne gradbene projekte, jim zagotovil neprimerne nastanitve in jim ni izplačal plač.
Namesto v gostinstvu delali na zasebnih gradbiščih
Zagrebški gostinec Zoran Marijan, nekdanji lastnik lokala The Movie Pub, naj bi si od podjetja Linea Deana j.d.o.o., ki je v lasti njegovega zeta Domagoja Kulušića, »izposodil« štiri indijske natakarje in kuharje. Podjetje je sicer znano po zagrebškem lokalu Pomalooo, ki ponuja pozne zajtrke in malice.
Indijci Himanshu Himanshu, Mohit Mohit, Asok Kumar in Yash Yash pa po navedbah časnika niso opravljali gostinskih del. Namesto tega so prenavljali apartmaje na otoku Visu in družinsko hišo Marijanovega sina v zagrebški četrti Podsljeme. Opravljali naj bi tudi druga zasebna opravila, od čiščenja hiš do odvažanja avtomobilov k avtomehaniku.
Delavci trdijo, da so živeli v nečloveških razmerah. Na Visu naj bi bivali v hiši brez stalne oskrbe z elektriko, v Zagrebu pa v kuhinji, skozi katere streho je zamakalo. Himanshu je povedal, da si je v Tribunju sobo delil z Marijanovim umirajočim psom.
Marijan naj bi jim sprva prek sporočil pošiljal navodila za delo, pozneje pa se je prenehal odzivati na njihova vprašanja o plačilu. Nekatere delavce naj bi tudi blokiral. Eno njegovih zadnjih sporočil naj bi se glasilo: »Tako dobro, kot ste delali, tako hitro boste dobili denar.«
Po navedbah delavcev jim je ostal dolžan približno 10.000 evrov. Denarja niso prejeli niti po skoraj pol leta.
Marijan ima za seboj dolgo zgodovino kršitev
Zoran Marijan je državnemu inšpektoratu dobro znan. V zadnjih petih letih so inšpekcijske službe pri dveh njegovih podjetjih odkrile več kršitev, večinoma s področja delovnih razmerij in zaposlovanja tujcev. Med ugotovljenimi nepravilnostmi so bili nezakonito zaposlovanje, neizplačevanje minimalne plače in plač ter kršenje pravice do tedenskega počitka.
Leta 2021 je gospodarsko sodišče odredilo izbris enega od njegovih podjetij iz registra, delovna inšpekcija pa mu je začasno prepovedala opravljanje dejavnosti in vložila obtožni predlog zaradi kršitev zakona o tujcih.
Istega leta so ga delavci iz Nepala obtožili, da jih je nastanil v baraki brez elektrike in vode, jim odvzel dokumente ter jim ni izplačeval plač. Primer je prevzelo hrvaško državno tožilstvo, vendar so postopek ustavili, potem ko so Nepalci spremenili svoje izjave. Marijan jim je medtem izplačal dolg v višini 50.000 kun.
Po podatkih inšpektorata je bilo z Marijanom povezanih 20 podjetij, od katerih jih je 18 končalo v stečaju. Trenutno sta aktivni dve. Eno nima zaposlenih, drugo, Issa Agro j.d.o.o., pa ima več kot 40.000 evrov dolgov iz naslova davkov in prispevkov. Marijanov zet Domagoj Kulušić je pred tem izjavil, da je Marijan v podjetju Linea Deana zgolj zaposlen. Kljub temu se Marijan na spletu predstavlja kot vodja hotela Tribunia Beach v Tribunju.
Kulušić je tudi zatrdil, da podjetje nima podatkov o morebitnem dolgu do delavcev in da vse svoje obveznosti redno poravnava.
V podjetju Linea Deana odkrili številne nepravilnosti
Nepravilnosti so inšpektorji ugotovili tudi pri poslovanju podjetja Linea Deana. Od njegove ustanovitve so izrekli več kot deset ukrepov zaradi neplačevanja prispevkov, neustreznega označevanja živil ter sanitarnih in tehničnih pomanjkljivosti. V nekaterih primerih so delavce začasno odstranili z delovnih mest.
Samo delovna inšpekcija je v zadnjih dveh letih izrekla šest upravnih ukrepov. Delodajalcu je odredila odpravo nepravilnosti, v dveh primerih pa so delavce začasno umaknili z delovnih mest, ker podjetje ni moglo dokazati, da so ustrezno usposobljeni za svoje delo.
Inšpektorji so ugotovili tudi uporabo neustrezne opreme in pomanjkljive zaščitne opreme ter neplačane prispevke za enega od zaposlenih. Pomanjkljivosti sta pri objektih podjetja v Tribunju odkrili tudi sanitarna in kmetijska inšpekcija. Podjetje Linea Deana j.d.o.o. je leta 2022 ustanovila Marijanova žena Deana Matutinović Marijan, leta 2024 pa je lastništvo prevzel zet Domagoj Kulušić. Podjetje upravlja več gostinskih lokalov in blagovno znamko, povezano s čiščenjem.
Lani je ustvarilo 1,62 milijona evrov prihodkov, povprečna plača 19 zaposlenih pa je znašala 777 evrov, kar je bilo manj od takrat veljavne minimalne plače. Po podatkih hrvaške finančne agencije Fina ima podjetje nadpovprečno verjetnost težav s plačevanjem obveznosti, navaja Index.
Varuhinja človekovih pravic: Sistem mora poslati jasno sporočilo
Če so delavci prijavljeni za krajši delovni čas, v resnici pa delajo polni delovni čas, se to na Hrvaškem obravnava kot neprijavljeno delo. Za takšno kršitev so predvidene globe od 2650 do 8000 evrov za vsakega delavca. Visoke kazni so predvidene tudi za zaposlovanje tujcev na delovnih mestih, za katera nimajo ustreznega dovoljenja, ter za zagotavljanje neprimerne nastanitve.
Delavci se zato sprašujejo, ali se je Marijanu bolj splačalo tvegati kazni, kot pa jim izplačati približno 10.000 evrov dolgovanega denarja in zagotoviti dostojne življenjske razmere. »Želimo samo denar, ki smo ga zaslužili s trdim delom,« je sporočil Himanshu.
Hrvaška varuhinja človekovih pravic Tena Šimonović Einwalter poudarja, da takšni primeri ne smejo ostati brez posledic. »Pomembno je, da vsakdo, ki je odgovoren za kršenje pravic delavcev, za to tudi odgovarja. To je namreč ena od oblik preprečevanja podobnih kršitev. Sistem mora jasno sporočiti, da nezakonito ravnanje ne ostane brez posledic,« je opozorila.
Kot pojasnjuje, ne gre zgolj za kršenje delavskih pravic, temveč tudi za poseg v dostojanstvo delavcev in kršitev zakona o tujcih, saj delavci niso opravljali dela, za katero so dobili dovoljenje. V nekaterih primerih bi lahko govorili tudi o razčlovečenju. »Delodajalci, ki se poslužujejo nezakonitih metod, izkoriščajo ranljiv položaj tujih delavcev, saj vedo, da so v težkem položaju. Če delodajalca prijavijo, tvegajo tudi izgubo pravice do prebivanja na Hrvaškem, potem ko so se pogosto že zadolžili, da so sploh lahko prišli v državo,« pravi varuhinja.
Posebej problematično je po njenih besedah, da so bili delavci uradno zaposleni kot gostinci, v resnici pa so opravljali zasebna gradbena dela, ki so lahko tudi nevarna. Tudi glede nastanitvenih razmer mora delodajalec dokazati, da je delavcem zagotovil ustrezne pogoje, vključno s tekočo vodo in stalno oskrbo z elektriko.