V petek se je po skoraj dveh tednih iztekel rok za končanje 31. konference Združenih narodov o podnebju (COP31) v turškem mestu Antalya, toda pred pogajalci so bili izzivi, ki so kazali, da se bo nadaljevala neslavna tradicija zadnjih 22 let. V tem času se namreč niti en vrh ni končal pravočasno. Na sklepnih pogajanjih več kot 190 držav ni mogoče priti do dogovora o konkretnem zmanjšanju uporabe fosilnih goriv in o konkretnem financiranju revnih držav, ki so največje žrtve segrevanja ozračja. Na COP30 v brazilskem mestu Belem so v sklepnih dokumentih sicer napovedali trikratno povečanje teh sredstev, a brez konkretnih določb, ki jih zdaj zahtevajo revne države.
V torek je denimo francoska ministrica za okolje Monique Barbut iz svoje delegacije izključila 24-letno aktivistko za človekove pravice Mariam Touré, ker da je »škodila ugledu Francije«. V resnici je razjezila ministrico, ko jo je – kar je videti na posnetku – vprašala, zakaj Francija onemogoča dogovor o financiranju revnih držav, ki se morajo prilagoditi podnebnim spremembam. Revne države očitajo vsej EU, da noče sprejeti finančne odgovornosti za posledice segrevanja ozračja po svetu, čeprav je to obljubila na prejšnjih vrhovih. ZDA so vsaj odkrito povedale, da jih pri tem ne bo zraven, trdijo revne države ob dodatku, da so podnebne spremembe posledica predvsem evropske, ameriške in kitajske industrije. EU pa hoče dati poudarek vprašanju, kako (naj) revne države uporabljajo denar, ki jim ga dajejo bogate.
Spor o fosilnih gorivih
Še v četrtek v predlogu sklepnih dokumentov, drugače kot v prejšnji verziji, ni bilo omembe fosilnih goriv, tudi ne omembe nafte, plina in premoga. Je bil pa poziv, da se »v svetu do leta 2035 delež elektrike pri porabi energije poveča na 35 odstotkov« in da se trikrat poveča poraba obnovljivih virov energije. Omenjeno povečanje deleža elektrike je predlagala Turčija, a pri tem ni jasno, ali gre tudi za elektriko, ki jo proizvajajo termoelektrarne s premogom.
Več držav, tudi Francija, Španija, Belgija, Panama, Slonokoščena obala in Salomonovi otoki, pa je zahtevalo, da se v sklepni dokument zapišeta formulaciji o nujnosti »prehoda s fosilnih goriv« in »čisti elektrifikaciji«.
Na pogajanjih o sklepih konference se je veliko govorilo tudi o odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja. Mnogi menijo, da bi se tako človeštvo lahko rešilo pred vse hujšo podnebno krizo in ustavilo segrevanje ozračja. Temperatura bi se namreč leta 2100 s sedanjimi (nezadostnimi) ukrepi glede na 19. stoletje oziroma na predindustrijsko dobo povišala za 2,6 stopinje, kar bi z dvigom morske gladine izbrisalo marsikateri otok in ogrozilo številna obalna mesta, poletna vročina, suše, gozdni požari in poplave pa bi bili vse hujši.
Odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja bi lahko dosegli bodisi z množičnim sajenjem dreves bodisi s posebnimi stroji. Če bodo v Antalyi zagovorniki takšnega reševanja podnebne krize uspešni, bo odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja prvič v sklepnih dokumentih podnebne konference, a kritiki menijo, da je ta tehnologija daleč premalo za učinkovito ukrepanje in je izgovor za ohranjanje fosilnih goriv.
Brez ključnega poročila?
Prvič pa se na podnebni konferenci postavlja pod vprašaj nadaljnji obstoj Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC: Intergovernmental Panel on Climate Change). Večina držav sicer podpira delo IPCC in hoče, da v skladu z načrti svoje 7. poročilo objavi pred COP33 leta 2028. V njem bi moral analizirati, kako so se uresničevale zaveze pariške konference leta 2015 (COP25) in kako bi morale države spremeniti svojo podnebno politiko, da bi se pariški sporazum čim bolj uresničil. Toda manjša skupina držav, med njimi Indija, Savdska Arabija, Iran in Rusija, zahteva, da IPCC preloži pisanje poročila in njegovo objavo. Vse to je povezano tudi s težavami pri financiranju tega poročila, ki so toliko večje, ker ZDA sploh ne sodelujejo več na podnebnih konferencah ZN. Če ne bo poročila IPCC, bi se podnebne konference ZN lahko oprle na druga znanstvena besedila, ki pa ne bi imela soglasja velike večine držav.