Na makedonska volišča je povabljenih 1.814.263 registriranih volilcev, ki na sprva za letošnji april predvidenih predčasnih volitvah izbirajo 120 poslancev državnega sobranja. Teoretično obstaja možnost, da bo teh 123, če se bo odzvalo zahtevano število volilcev v diaspori, kar pa se na zadnjih volitvah leta 2016 ni zgodilo.
Virusna pandemija je ustavno predvideni 100-dnevni mandat začasne vlade Oliverja Spasovskega podaljšala kar za tri mesece, vplivala pa je tudi na samo organizacijo volitev. Tako so že v ponedeljek volili tisti, ki jim je odrejena karantena oziroma so oboleli za koronavirusom. Med okoli 5000 takimi volilci jih je to željo izrazilo 723, člani volilnih komisih pa so jih z volilnimi skrinjicami obiskali v zaščitnih oblačilih. Včeraj so volitve nadaljevali v zaporih, domovih za ostarele in znova z obiski na domu, tokrat obolelih za drugimi boleznimi in onemoglih, vseh skupaj pa je tako glasovalo okoli 11.000 volilcev.
Današnje volitve niso posebne samo zaradi epidemioloških ukrepov, ampak so sploh prve na delovni dan in tudi prve, odkar nosi država novo ime namesto poprejšnje Republike Makedonije. Redne bi morale biti šele letos jeseni, lanski francoski veto na začetek pogajanj Severne Makedonije in Albanije o članstvu v EU pa je premierja Zorana Zaeva skupaj s korupcijsko afero v vrhu državnega tožilstva prisilil k sklicu predčasnih. Po makedonski ustavi zadnjih sto dni pred volitvami državo vodi tako imenovana tehnična vlada s predstavniki glavnih parlamentarnih strank in praktično eno samo nalogo – organizacijo volitev. Dotedanji notranji minister Spasovski jo je prevzel januarja, saj so bile volitve sklicane za 12. april, po izbruhu epidemije in marčevski uvedbi izrednega stanja pa je bila najprej v igri prva julijska nedelja, po težavnem usklajevanju pa je obveljala sedanja rešitev z volitvami v treh delovnih dneh.
Pandemija prikrila evroatlantsko vizijo
Epidemija novega koronavirusa pa se v Makedoniji še zdaleč ni umirila. Doslej so zabeležili več kot 8200 pozitivnih na koronavirus in 385 umrlih, samo v zadnjih treh dneh so potrdili več kot 400 novih okužb. Postala je tudi glavna tema volitev, medtem ko so bile pred tem z grške strani izsiljena sprememba državnega imena, evroatlantske povezave ter medsebojne obtožbe glavnih strank o koruptivnem delovanju. Socialdemkratska zveza (SDMS) Zorana Zaeva, ki je s prespanskim sporazumom predlani presekal spor o državnem imenu s tedanjim grškim premierjem Aleksisom Ciprasom, se je nadejala, da bo unovčila potrjeno članstvo v Natu in odprtje pogajanj z EU, čeprav še brez določitve datuma, opozicijska VMRO-DPMNE Hristijana Mickoskega pa si je zlasti ob prelaganju datuma volitev prizadevala za čim kasnejši termin. Na roko naj bi ji šle predvidene socialne in gospodarske posledice pandemije, ki jih skuša naprtiti SDMS, čeprav je denimo odločitev, da za konec ramadana razrahlja epidemiološke ukrepe, sprejela skupna tehnična vlada. A očitno bo prav ponoven izbruh virusnih okužb krojil današnje odločanje volilcev tako rekoč sredi zdravstvene krize, ki Severno Makedonijo postavlja na rdeči seznam evropskih držav.
SDMS upe na dober volilni rezultat polaga tudi v prvo predvolilno večetnično koalicijo s stranko v Severni Makedoniji živečih Albancev Besa. A te nagovarja tudi njihova Demokratična unija za integracijo (DUI), ki zna biti jeziček na povolilni tehtnici in se je v preteklosti oportunistično selila med VMRO-DPMNE in SDMS.
Danes so v Severni Makedoniji odprli blizu 3500 volišč, nadzorovalo pa jih bo okoli 2000 domačih in 130 mednarodnih opazovalcev.
