Medtem ko se v regiji kopičijo ameriške pomorske sile in poročajo o tem, da bi lahko Američani v vsakem trenutku sprožili napad na Iran, iz Omana prihajajo poročila o domnevnem diplomatskem preboju. Omanski zunanji minister Badr al Busaidi je dejal, da je Iran pripravljen pristati na dogovor, ki bi državi trajno preprečil razvoj jedrskega orožja.
Izjava prihaja v trenutku najvišjih napetosti, ko Washington stopnjuje pritisk na Teheran z ultimatom, ki se izteče v začetku marca. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno opozoril, da bodo brez dogovora sledile »slabe reči«, hkrati pa v Perzijski zaliv napotil dodatne vojaške kapacitete.
Brez zalog
Al Busaidi je v pogovoru za ameriško mrežo CBS razkril, da so pogajanja dosegla točko, ki je bila prej nedosegljiva. Po njegovih besedah je Iran pripravljen na zavezo o »nični zalogi« jedrskega materiala, primernega za izdelavo bombe.
»Če je dejanski cilj zagotoviti, da Iran nikoli ne bo imel jedrske bombe, verjamem, da smo težavo rešili,« je dejal 65-letni vodja omanske diplomacije.
Predlagani okvir naj bi vključeval popolno preglednost in neomejen dostop za inšpektorje Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Al Busaidi je celo izrazil prepričanje, da bi Teheran sčasoma lahko dovolil dostop tudi ameriškim inšpektorjem, kar bi bil precedens v desetletjih sovražnih odnosov.
Trump ostaja skeptičen
Kljub optimizmu iz Muskata ostaja Bela hiša nepopustljiva. Predsednik Trump, ki je med obiskom v Teksasu nagovoril novinarje, je poudaril, da ne bo pristal na polovične rešitve. Njegova zahteva je popolna ustavitev bogatenja urana, vključno s tistim za civilne namene.
»Z dosrešnjim potekom pogovorov nisem zadovoljen,« je dejal Trump in dodal, da bi se vojaškemu posredovanju raje izognil, a da je to včasih »edina pot«.
Raketni program
Eno ključnih vprašanj ostaja iranski program balističnih raket. Čeprav je Teheran doslej trdil, da se o tem ne bo pogajal, Al Busaidi meni, da je Iran zdaj »odprt za razpravo o vsem«.
Diplomatski viri opozarjajo, da bi se o glavnih točkah sporazuma lahko dogovorili v nekaj dneh, medtem ko bi usklajevanje tehničnih podrobnosti z IAEA zahtevalo več časa. Vprašanje pa ostaja, ali bo ta »preboj« zadostoval za umiritev ameriške administracije, preden se izteče marčevski rok.