Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na lanski münchenski varnostni konferenci nakazal, v katero smer bodo šli odnosi med ZDA in EU. Govori ameriških predstavnikov ob tem dogodku so običajno služili potrditvi zavezanosti 5. členu zavezništva Nato in predstavitvi vloge, ki jo nameravajo v naslednjem letu igrati ZDA na stari celini, ter največjih groženj zavezništvu. Vance je zgodbo obrnil na glavo, kritiziral je evropsko migracijsko politiko in liberalne vrednote. Nakazal je tudi, da se bodo odnosi med EU in ZDA močno ohladili.
Besedam so sledila dejanja. Administracija Donalda Trumpa je temeljito preoblikovala mednarodni red, v pogajanjih o miru v Ukrajini pa se je postavila na stran Rusije. Z grožnjami s priključitvijo Grenlandije je Trump pod vprašaj postavil tudi temelje Nata. Čeprav se je neposredna napetost nekoliko umirila, ostaja vprašanje o dolgoročni stabilnosti varnostnih vezi neodgovorjeno. Evropski diplomati so pred novo münchensko varnostno konferenco zato na trnih, kakšno presenečenje jih čaka tokrat.
Strategija nacionalne varnosti in "klic k prebuditvi"
Nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6 Alex Younger ocenjuje, da se čezatlantsko zavezništvo ne bo vrnilo v prejšnje okvire, vendar poudarja, da kljub spremembam še ni popolnoma zlomljeno. Po njegovem mnenju so obveščevalne in vojaške vezi z ZDA še vedno ključnega pomena za evropsko varnost, hkrati pa pritrjuje stališču, da mora Evropa prevzeti večje breme lastne obrambe.
Nova ameriška strategija nacionalne varnosti, objavljena konec lanskega leta, poziva Evropo k avtonomiji in prevzemu primarne odgovornosti za lastno obrambo. Dokument, ki ga strokovnjaki iz Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) opisujejo kot šokanten trenutek resnice, razkriva globok razkorak med vizijo Washingtona in evropskim pogledom na prihodnost.
Trumpova administracija se v dokumentu zavzema za spodbujanje opozicijskih gibanj v evropskih državah, ki nasprotujejo trenutnim usmeritvam vlad. Strategija migracijsko politiko Evrope označuje za tveganje za "civilizacijski izbris", hkrati pa poudarja strateški pomen celine za ZDA. Takšen pristop pomeni odmik od treh stebrov povojne ameriške strategije: multilateralizma, ekonomske integracije in promocije demokratičnih vrednot.
V luči nedavne Trumpove objave videoposnetka, v katerem nekdanji predsednik ZDA in nekdanja prva dama Barack in Michelle Obama nastopata kot opici, pa očitki o "civilizacijskem izbrisu" delujejo tudi kot dodaten znak globokega rasizma trenutne Bele hiše.
Vprašaj nad 5. členom pogodbe Nato
Osrednja dilema letošnje varnostne konference ostaja veljavnost 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki določa, da je napad na eno članico napad na vse. Trump je pred kratkim močno razburil z izjavami, da evropske članice zavezništva nikdar niso priskočile na pomoč, ko bi ZDA to potrebovale.
V resnici so ZDA edina država doslej, ki je aktivirala 5. člen. To se je zgodilo po terorističnih napadih na 11. septembra 2001. Trump je z lažjo razburil številne tuje in tudi domače veterane vojne v Afganistanu. V vojni je namreč umrlo več kot tisoč evropskih vojakov.
Tudi sicer analitiki v potezah Bele hiše v zadnjem letu vidijo zlasti vlogo rušitelja, ki nima želje reformirati obstoječih institucij, temveč stremi po njihovi razgradnji.
Od ameriške delegacije na letošnji münchenski varnostni konferenci, pod vodstvom ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia in svetovalcev za nacionalno varnost, zato pričakujejo pojasnila, kako vidijo prihodnost čezatlantskega sodelovanja. Glede na doslej videno gre pričakovati novo potrditev, da se Evropa nepreklicno podaja na pot večje neodvisnosti, ne glede na pripravljenost na takšen korak.