Pod pokroviteljstvom predsednika vlade Janeza Janše se je na Brdu pri Kranju odvila prva slovenska razprava v okviru evropske konference o prihodnosti Evropske unije, ki naj bi do francoskega predsedstva ponudila razmisleke o nadaljnjem razvoju evropske integracije. Tokrat je razprava potekala v ozkem krogu povabljenih, a je Janša med razpravo pozval vse zainteresirane posameznike in institucije, da na vlado pošljejo svoje razmisleke o prihodnosti EU, ki jih bodo nato posredovali v Bruselj. Na zunanjem ministrstvu so sicer še pojasnili, da bo več razprav z državljani organiziranih v naslednjih mesecih, k izvedbi pa vabijo tudi vse zainteresirane institucije in civilno družbo.
Več govorcev – v razpravi so sodelovali predsednik republike Borut Pahor, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji diplomat Ernest Petrič, članica upravnega odbora Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni Zofija Mazej Kukovič ter pravnika Matej Avbelj in Jurij Toplak – je opozarjalo na spremenjene geopolitične okoliščine Evropske unije v danem času, podnebne spremembe in spremembe pri premikih centrov moči po svetu ter iz tega izhajajoče izzive za integracijo.
Predsednik republike Borut Pahor, ki je pred štirimi leti prevzel patronat nad pobudo za oblikovanje evropske ustave, si je kot eno od oblik razvoja zaželel, da bi še v času njegovega življenja Evropa lahko volila predsednika ali predsednico Evropske unije. Pahor je ponovil svoja znana stališča, da mora biti Evropa bolj povezana navznoter in močnejša igralka navzven, hkrati pa mora temeljiti na vladavini prava, svobodi medijev, demokraciji ter imeti močno trajnostno-zeleno naravnano politiko. Čeprav sam od konference ne pričakuje kakšnih večjih vizionarskih premislekov, je poudaril, da se tudi Sloveniji v tej razpravi ponuja priložnost, da ponudi kakšen nov odgovor glede prihodnosti EU.
Različne poti, različni izzivi
Dimitrij Rupel je orisal tako notranje kot zunanje težave Evropske unije. Po njegovi oceni EU ta čas preizkuša svoje nadnacionalne pristojnosti s kritikami nacionalnih držav – Madžarske, Poljske in celo Slovenije. Namesto izzivalne zunanje politike bi EU morala voditi pozitivno politiko, njen kratkoročni problem pa predstavlja širitev na Balkan. Če bi EU želela postati vse tesnejša zveza držav, pa bi potrebovala tudi ustavo, je menil.
Predvsem na zdravstvene izzive prihodnosti Evropske unije se je osredotočila nekdanja zdravstvena ministrica Zofija Mazej Kukovič. Ocenila je, da je treba po pandemiji, na katero v Evropi nismo bili pripravljeni, okrepiti pristojnosti Evropske unije na področju zdravstva. Prav tako je treba okrepiti nadzor nad agencijami s področja zdravstva, države pa bi v prihodnje morale bolje in enovito poročati o svojih zdravstvenih razmerah – prav to se je sicer med pandemijo izkazalo kot pomanjkljivost.
Ernest Petrič se je zavzel za pestrost Unije navznoter in povezanost navzven. Opozoril je, da bi vsakršna prizadevanja za poglabljanje Unije, ki ne bi temeljila na svobodi povezovanja, lahko vodila k propadu integracije. Usodno za EU pa bi lahko tudi bilo, če bi se v prihodnje prezrlo, da so v EU države, ki imajo funkcijo pri ohranjanju narodne identitete.
Po oceni Mateja Avblja je Evropa po številnih krizah na razpotju, saj so bili zamajani njeni vrednotni temelji, prav tako pa se je na nadnacionalno raven preneslo več pristojnosti, in to brez razprave. V prihodnosti se bo po njegovem mnenju odločalo med tremi scenariji: reformno potjo, ki je zanj najbolj prepričljiva pot naprej, ohranjanjem statusa quo in vračanjem k prejšnjemu stanju, kar bi lahko vodilo v dezintegracijo Unije.
