Kitajska je menda pripravljena na popuščanje v carinski vojni z ZDA, ki traja že mesec dni. Na pogovore z ameriškimi predstavniki, ki bodo v Ženevi potekali v soboto, je odpotoval podpredsednik vlade He Lifeng. Pravzaprav bi lahko rekli, da je popustil tudi Trump. »V zadnjih tednih je postalo vse bolj očitno, da si Trumpova administracija želi pogajanj, in Kitajci te pobude niso mogli v nedogled zavračati,« je za Reuters dejal Scott Kennedy iz washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije.
Kitajska se je ostro odzvala na astronomski dvig ameriških carin z 10 na 145 odstotkov. Še sama je dvignila carine na ameriške izdelke na 125 odstotkov, omejila izvoz strateških surovin, ki jih nujno potrebujejo ZDA, in njeni predstavniki so izjavljali, da bo Kitajska ravnala po načelu oko za oko, zob za zob. Uradna vladna stran je celo objavila posnetek, na katerem je pred 75 leti v korejski vojni, v katero sta bili vpleteni obe današnji velesili, kitajski mig-15 sestrelil ameriško vojaško letalo. Dodali so napis: »Kitajska ne bo pokleknila.«
Bo pa manj igrač
A carinska vojna škodi obema državama, bolj Kitajski. Ameriški in evropski trg sta daleč najpomembnejša za njeno izvozno naravnano gospodarstvo. Njena industrija pa ima že od prej prevelike kapacitete glede na povpraševanje doma in na tujem. S carinami v višini 145 odstotkov se je ameriški trg povsem zaprl za kitajske izdelke. Na tisoče velikih ladij, pogosto že natovorjenih, čaka v kitajskih pristaniščih. V Pekingu so menda upali, da bodo ameriški trg nadomestili s trgi azijskih držav. A Indija in Japonska se zdaj pogajata z ZDA, kar je po Reutersu eden glavnih razlogov, da je He Lifeng odletel v Švico.
V ZDA pa so zaradi carinske vojne najbolj na udaru potrošniki iz nižjih slojev. Trump je sicer nedavno dejal, da ne vidi problema, če bodo Američani svojim otrokom kupili manj igrač. V resnici bi Trumpovi republikanci lahko zaradi skokovite rasti cen oblačil, pohištva in igrač čez 18 mesecev na vmesnih volitvah v kongres izgubili večino v obeh domovih.
A tudi Kitajska se hoče izogniti zapiranju tovarn. Če bi se carinska vojna nadaljevala, bi po nekaterih ocenah delo izgubilo 16 milijonov Kitajcev. Ker je podpora za brezposelne zelo nizka, bi lahko prišlo do socialnih nemirov in protestov. Najbrž bi režim Xi Jinpinga tak upor hitro zatrl. Težje bi v primeru podražitev in inflacije v ZDA Trump preprečil zmago demokratov novembra 2026.
Gre šele za uvod
Tako kitajska kot ameriška podjetja pritiskajo na svoji vladi, naj ustavita carinsko vojno. Proizvodnja v obeh državah je odvisna od uvoza polizdelkov iz drugih delov sveta, v ZDA še posebej od polizdelkov in surovin iz Kitajske, ki so se aprila drastično podražili. Ob padcu borznih indeksov so nezadovoljni tudi lastniki delnic, kar so pogosto ameriški upokojenci.
Skratka, na obeh straneh je interes za kompromis. Pogovori v Ženevi zaradi nezaupanja in različnega pogajalskega sloga obeh vlad ne bodo lahki. Najbrž gre šele za uvod v prava pogajanja. Glavne zasluge za njihov začetek ima Trumpov finančni minister Scott Bessent, ki velja za edino trezno glavo v Beli hiši. V zadnjih dveh tednih je uspešno navezoval stike s kitajskim veleposlaništvom v Washingtonu in kitajskimi predstavniki v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki.
Za znižanje carin je Kitajska pripravljena kupovati več zemeljskega plina in več kmetijskih izdelkov iz ZDA. Trump se sicer že vseskozi zavzema za neposredne pogovore s Xijem. A za Peking to pride v poštev šele, ko bo že vse dogovorjeno.
