Ljubiteljica lokalne zgodovine Catherine Corless je pred več kot desetletjem odkrila množično grobišče dojenčkov in otrok za domom za neporočene matere in otroke v kraju Tuam v Galwayju na zahodu Irske. Stavba, ki so ji rekli Dom, je bila namenjena neporočenim nosečnicam. Ko so odslužile svojo »pokoro«, so lahko odšle. Številni njihovi otroci so ostali tam. »Kar odvrgli so jih,« je pred dnevi Corlessova dejala za francosko agencijo AFP. V ponedeljek so namreč stekle priprave na izkopavanje kosti. Območje so zagradili, kopati pa naj bi začeli 14. julija.
Razpadali v vodi
Prve ostanke otrok so v podzemnih prostorih doma, na kraju katerega je zraslo naselje, našli že leta 1975, a preiskave takrat niso sprožili. Lokalne oblasti so takrat vztrajale, da gre le za posmrtne ostanke umrlih med veliko lakoto v 40. letih 19. stoletja. Corlessova ni popustila. Vztrajno in natančno je raziskovala, zbirala dokaze in dokumente, leta 2014 pa je odkrila mrliške liste za pokojne otroke, a za isto obdobje ni bilo nikakršnih podatkov o pokopih. Za stavbo je bilo odvrženih 796 trupelc dojenčkov in otrok, ki naj bi se jih tako znebili med letoma 1925 in 1961, poročajo britanski mediji. Nekatera trupla so odkrili v neuporabljeni greznici, posmrtni ostanki so v vodi dolga leta razpadali. Njihovih smrti niso nikoli uradno zabeležili. Pokojni so bili novorojenčki, stari pa tudi vse do tri leta. Po nekaterih navedbah celo do devet let.
Vodja izkopavanj Daniel MacSweeney je za lokalni radio RTÉ izpostavil, da je najdišče ogromno in da bodo imeli raziskovalci verjetno dodatne težave, ker bodo posmrtni ostanki različnih otrok med seboj pomešani. Nekdanji minister za otroke in mladino Roderic O’Gorman je operacijo izkopa in analize v preteklosti opisal kot eno največjih in najbolj zapletenih na svetu. Tudi zaradi razmer, v katerih so bili desetletja posmrtni ostanki. Neodvisni raziskovalci bodo skušali primerjati DNK otrok s preživelimi sorodniki, končni cilj pa so dostojni pokopi.
Najlepše oddali v posvojitev
Na kraju, za katerega se danes ve, da je množično grobišče, ni bilo v preteklosti nobene oznake, nobenega groba, kakor tudi ne križa. Corlessova je s tem razkrila temačno skrivnost materinskega doma, ki pa, na žalost, ni bil edini tak na Irskem. »Najlepše« dojenčke so dali v posvojitev, ostali so živeli v hudem pomanjkanju in groznih razmerah. Mnogi so umrli zaradi podhranjenosti ali malomarnega odnosa do njih, pa tudi zaradi različnih bolezni. Leta 2015 so ustanovili posebno komisijo in zagnali preiskavo. Zakaj so trupelca odvrgli v greznico, ne pa jih dostojno pokopali, ni jasno.
Dogajanje v številnih materinskih domovih in drugih ustanovah, ki so jih med letoma 1922 in 1998 na Irskem vodili predstavniki verskih organizacij, velja za črni madež na zgodovini države. V 18 ustanovah, ki jih je komisija vzela pod drobnogled, naj bi v teh desetletjih živelo okoli 56 tisoč žensk, rodilo pa se še tisoč več otrok.
Visoka stopnja umrljivosti
Povečini je šlo za neporočene nosečnice, ki so jih tja poslali rodit, nekatere so bile tudi žrtve posilstev. Na Irskem (zagotovo pa tudi drugje po Evropi) je nekoč veljalo, da neporočene ženske in njihovi otroci mečejo slabo luč na podobo globoko verne katoliške države. Po drugi strani pa so bili takšni nezakonski otroci velik problem tudi za njihove sicer vplivne, na prvi pogled dostojne očete ali celo duhovnike.
»Družine so se bale, da bi bila novica o izvenzakonski nosečnosti najhujša novica na svetu. To je bil eden najhujših zločinov, ki so ga lahko zakrivile, čeprav je bilo veliko nosečnosti posledica posilstev,« je komentirala zgodovinarka Catherine Corless. Po podatkih iz vladnih arhivov je bila smrtnost med nezakonskimi otroki izjemno visoka, kar petkrat višja kot sicer. V povprečju je umrl eden izmed štirih nezakonskih otrok. Skupno naj bi jih v teh domovih umrlo okoli devet tisoč.
