Primer sega v leto 2019, ko je Dino Ljutić začel humanitarno akcijo Pogumna mama želi živeti. Akcija je bila namenjena zdravljenju žene Ane-Marie, ki je zbolela za rakom dojke z zasevki v hrbtenici, jetrih in limfnem sistemu. Po kemoterapiji ter biološkem in hormonskem zdravljenju je leta 2023 umrla. Po navedbah obtožnice je Ljutić med 22. novembrom 2019 in 19. junijem 2020 denar, zbran z donacijami, porabljal za igre na srečo.
S humanitarno akcijo mu je uspelo zbrati približno 4,36 milijona kun oziroma 579.929 evrov. Velik del tega denarja je kasneje prenesel na račune stavnic. Okoli 1,75 milijona kun je v nadaljevanju z računov stavnic prenesel na svoj zasebni račun, da bi s tem zakril njegov izvor. Ta denar je začel trošiti za lastne potrebe, tožilstvo pa je potezo označilo za pranje denarja.
Finančni izvedenec Rodoljub Prpić je med sojenjem pojasnil, da je Ljutić za igre na srečo namenil približno 4,2 milijona kun oziroma 558.165 evrov. Z njimi je ustvaril okoli 1,7 milijona kun dobitkov, skupno pa je izhodiščni kupček denarja z igrami na srečo zmanjšal za več kot 2,44 milijona kun.
Želel pobegniti pred težavami
Ljutić je med sojenjem sprva zavračal krivdo, v sklepnem zagovoru pa je opisal družinske razmere in svojo psihično stisko. »Povedati moram, da se mi je življenje praktično sesulo v enem dnevu. Nobena moja pobuda in tudi ne pobude mojih prijateljev niso zaživele z namenom, da bi koga ogoljufali, temveč da bi pomagali moji ženi,« je dejal na sodišču.
Pojasnil je, da je žena po hudi diagnozi leta 2017 postala stoodstotna invalidka, zdravstvene težave pa je imel tudi njun sin. »Star sem bil 33 let in česa takega ne bi privoščil nikomur. Deloval sem kot robot, ves čas sem razmišljal, kako bomo preživeli,« je povedal. Zaradi depresije in tesnobe je iskal različne načine zdravljenja žene, denar pa je porabljal tudi za bioenergetike in drage pripravke brez računov.
Povedal je, da je začel igrati na srečo, ker ponoči ni mogel spati. »Pojavil se mi je oglas za spletne igre in kliknil sem nanj. Tam se ljudje družijo in pogovarjajo. Nisem razmišljal o obveznostih, vse se je začelo nedolžno, zaradi druženja. Potem pa je bilo treba igrati za denar,« je dejal. Dodal je, da je želel predvsem preusmeriti misli in pobegniti pred težavami.
»Zapor me je spremenil«
Ljutić pravi, da svoje ravnanje danes obžaluje, opravičil pa se je tudi javnosti. »Na srečo sem takrat končal v priporu, saj bi bil sicer še danes v težavah. Pripor me je spremenil in vse sem dojel. Ne morem opisati, kako zelo mi je žal. Tega ne bi smel storiti,« je dejal. Poudaril je tudi, da se drži obljube, ki jo je dal umirajoči ženi, da bo naredil vse, da bo poskrbel za njune otroke. »Dovolj velika kazen zame je že, da mi je umrla žena,« je dodal.
Psihiatrični izvedenec Davor Zdunić je ocenil, da Ljutić v času kaznivih dejanj ni bil odvisen od iger na srečo, je pa bil nagnjen k temu škodljivemu vedenju. Ugotovil je tudi tesnobo, občutke brezupa in osebnostne motnje, vendar je presodil, da ne potrebuje psihiatričnega zdravljenja. Ljutićeva obsodba sicer še ni pravnomočna. Ob zaporni kazni pa mora poravnati še 579.720 evrov denarne kazni.