Iran je pripravljen spoštovati junijski memorandum o soglasju, če ga bodo spoštovale tudi ZDA. To je izjavil iranski predsednik Masud Pezeškian, in sicer po nedeljskem ameriškem bombardiranju otoka Larak v Hormuški ožini in iranskem povračilnem napadu na ameriška oporišča v Jordaniji in Združenih arabskih emiratih (ZAE). Morda gre sicer le za kratko prekinitev premirja, ki se je v veliki meri uveljavilo od konca julija, so pa napetosti med državama ostale.
»Če bodo ZDA upoštevale svoje zaveze iz memoranduma o soglasju, bo Islamska republika Iran storila enako,« je Pezeškian dejal ob robu srečanja šanghajske skupine v Kirgiziji. Tam se je srečal tudi z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom, predsednikoma Rusije in Kitajske.
Memorandum, ki sta ga sredi junija podpisala Teheran in Washington in zatem julija oba tudi kršila, naj bi bil izhodišče za mirovna pogajanja, tudi o iranskem jedrskem programu. Po ameriški interpretaciji naj bi omogočil prosto in varno plovbo skozi Hormuško ožino, ki od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja ni več varna. Za Irance je memorandum ugoden, ker jim dovoljuje izvoz nafte in obljublja veliko finančno pomoč, tudi milijarde dolarjev, ki so zamrznjene v tujih bankah. Vendar so jastrebi islamske republike, med katere Pezeškian ne sodi, uveljavili agresivni nadzor nad ožino z napadi na ladje, s čimer so julija onemogočili mirovni proces.
Prejšnji teden je Iran sicer sprejel mirovne posrednike iz Pakistana in Katarja. Očitno ZDA in Iran občasno drug drugega napadata tudi zato, da bi izboljšala svoji pogajalski poziciji.
Streliva primanjkuje?
Trump je v nedeljo napadel otok Larak, ker naj bi hoteli Iranci z njega poslati v Hormuško ožino izstrelke z minami, ki bi onemogočile plovbo skozi ožino. Malo pred tem so na ameriškem poveljstvu izjavili, da so končali razminiranje ožine. Napad na Larak je jasno ameriško sporočilo Irancem: kakor hitro boste ovirali prosto plovbo skozi ožino, bomo napadli. Še v torek pa so v ožini trije izstrelki zadeli senegalski tanker in ga poškodovali. Radikalni voditelji islamske republike oziroma njene revolucionarne garde očitno še niso pripravljeni popustiti Donaldu Trumpu glede proste plovbe skozi ožino. Ameriški predsednik jo hoče uveljaviti, ker sicer tudi v ZDA bencin ne bo poceni, novembra pa stranko čakajo kongresne volitve.
Po napadu na otok Larak je Trump v intervjuju za Fox News v nedeljo dejal, da bodo ZDA odgovorile na iranske napade v Jordaniji in ZAE, a da kljub temu ne gre za nadaljevanje vojne. Dejal je tudi, da je iranska vojna za ZDA »relativno majhna«. Vsekakor pa noče novih zaostritev, menda ZDA tudi nimajo več veliko zalog streliva, o čemer so pisali ameriški mediji, sklicujoč se na zaupno poročilo, kar je razjezilo Belo hišo.
O poteh okoli ožine
V prejšnjih tednih je Trump govoril, da bo Iran spravil na kolena z gospodarskim pritiskom, zlasti z blokado pristanišč, torej izvoza nafte. Vendar noče pretiravati in bombardirati na primer iranske naftne industrije in infrastrukture, tudi zato, ker noče zaostriti konflikta s Kitajsko. Več kot 80 odstotkov iranske nafte kupuje Kitajska.
Američani sicer trdijo, da vse več ladij pluje skozi ožino, predvsem zaradi njihovega vojaškega spremstva. Medtem so uspešno blokirali iranska pristanišča, tako da v Iranu močno občutijo težave, ker ni več izvoza nafte. V Izraelu še naprej verjamejo, da bo pod pritiskom upora množic iranski režim padel. A ameriški gospodarski pritisk na Kubo je bil 65 let neuspešen.
Menda gre skozi ožino povprečno deset ladij na dan, pred 28. februarjem jih je bilo 130. Iran pa naj bi počasi vendarle ostal brez svojega glavnega orožja, blokade ožine, predvsem zato, ker se svetovno gospodarstvo in zalivske države počasi prilagajajo na dejstvo, da iz Perzijskega zaliva ni mogoče več na tankerjih tovoriti toliko nafte kot pred 28. februarjem. Pospešeno razmišljajo o alternativnih transportnih poteh, torej naftovodih mimo ožine, kar pa seveda zahteva čas.