Globalno gledano je bil sicer letošnji marec četrti najtoplejši marec, odkar so na voljo podatki. Povprečna globalna temperatura zraka je bila 13,94 stopinje Celzija. To je 1,48 stopinje več od referenčne povprečne vrednosti za predindustrijsko dobo (1850-1900) in 0,53 stopinje nad povprečno marčno temperaturo v obdobju 1991-2020.
Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 sicer predvideva omejitev globalnega segrevanja glede na obdobje pred industrijsko revolucijo na največ 1,5 stopinje Celzija, a je med podnebno stroko vse bolj uveljavljena ocena, da bo ta cilj glede na razvoj dogodkov v svetu nemogoče doseči in da svet čaka bistveno večja in nevarnejša otoplitev.
Trend temperaturnih ekstremov se tako nadaljuje so zapisali strokovnjaki Copernicusa. Najtoplejši marec v zgodovini je bil sicer tisti pred dvema letoma.
Kot običajno, so vremenske razmere zaznamovala velika odstopanja med regijami. Medtem ko je recimo zahod ZDA beležil hud vročinski val v sicer hladnem delu leta, je bilo vreme na Aljaski, v Kanadi in severozahodnem delu Sibirije npr. nenavadno mrzlo. "Ko podatke sestavimo skupaj, ti kažejo sliko podnebnega sistema, ki je pod trajnim in vse hitreje naraščajočim pritiskom," je zapisal direktor Copernicusa Carlo Buontempo.
Še posebej izrazito je segrevanje ozračja v Evropi. Marčna povprečna temperatura je bila s 5,88 stopinje Celzija za 2,27 stopinje nad referenčno vrednostjo za obdobje 1991-2020. Še posebej nadpovprečne so bile temperature v nordijskih in pribaltskih državah ter na severozahodu evropskega dela Rusije. Velik del stare celine je bil ob tem manj namočen od dolgoletnega povprečja, nadpovprečna je bila le količina padavin v Skandinaviji in osrednjem ter vzhodnem delu Sredozemlja, kjer je prišlo tudi do poplav.
Obseg ledenega pokrova na Arktiki je bil medtem za 5,7 odstotka manjši od zgodovinskega povprečja in najmanjši, kadar koli izmerjen v mesecu marcu.
Globalna temperatura morske površine je dosegla 20,97 stopinje, kar je druga najvišja vrednost za marec od začetka meritev. To po mnenju strokovnjakov Copernicusa kaže na zelo verjeten povratek pojava El Nino v drugi polovici leta. Podobno so nedavno ocenili tudi že v Svetovni meteorološki organizaciji.
El Nino s segrevanjem južnega dela Tihega oceana spodbuja visoke temperature in vremenske ekstreme zunaj tega območja. Ta fenomen, ki je bil nazadnje zaznan v letih 2023 in 2024, bi torej po treh zaporednih najtoplejših letih v zgodovini meritev le še dodal k podnebnemu stresu. V zadnji epizodi El Nina sta tudi Evropa in Slovenija beležili številne izredne vremenske pojave.