Dvaintrideset članic Mednarodne agencije za energijo (IEA), med katerimi gre večinoma za evropske in zahodne države, v njej pa ni Slovenije, je sprejelo odločitev o sprostitvi 400 milijonov sodčkov nafte iz strateških rezerv. Gre za največji poseg v te strateške rezerve v zgodovini, s katerim poskušajo članice IEA ustaviti rast cen nafte, tudi velike podražitve na bencinskih črpalkah. Sicer je doslej IEA sprostila strateške rezerve ob prvi zalivski vojni leta 1991, ob orkanu Katrina leta 2005, ob libijski krizi leta 2011 in ob ruski invaziji na Ukrajino. Zanimivo je, da se je pred štirimi leti, ko je IEA sprostila 182 milijonov sodčkov, cena nafte sprva še zvišala, ker je trg to potezo članic IEA razumel kot znamenje velike energetske krize.
V sredo se cena sodčka ni bistveno zvišala in je ostala okoli 90 dolarjev. V ponedeljek se je vzpela nekje tudi na 120, v torek pa je padla na 90 dolarjev, ker je Trump dejal, da bo vojne »kmalu konec«, pa tudi zaradi napovedi držav članic IEA, da bodo sprostile strateške rezerve. Pred 28. februarjem je sodček stal okoli 70 dolarjev. A če se bo blokada Hormuške ožine nadaljevala, bo sodček najbrž kmalu spet stal več kot 100 dolarjev.
Kako je s plovbo skozi Hormuško ožino?
Glede plovbe skozi Hormuško ožino je bil na televiziji France5 zelo jasen general Dominique Trinquand: »Dokler bo vojna, nobena trgovska ladja ali tanker ne bosta prečkala Hormuške ožine brez dovoljenja Irancev. Ladjarji si namreč ne morejo dovoliti, da bi poslali svoje ladje in tankerje skozi ožino, saj bi morali za zavarovanje plačati petkrat več kot pred 28. februarjem.«
Ameriške oblasti naj bi po neuradnih informacijah razmišljale o tem, da bi ameriška mornarica spremljala tankerje skozi Hormuško ožino in jim ponujala zaščito. Vendar očitno še odločitev ni sprejeta, saj se te informacije tudi zanikajo. ZDA vendarle poskušajo sedaj cene na svetovnih trgih kot tudi samo grožnjo Irana prosti plovbi čez Hormško ožino uravnavati tako z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kot tudi dejanji vojske. Ameriška mornarica je denimo uničila šestnajst iranskih ladij, ki so poskušale polagati mine v Perzijskem zalivu.
Trump sedaj prav tako spet ocenjuje, da bi se vojna lahko kmalu končala, saj v Iranu ameriška vojska nima praktično ničesar več ciljati. Vse bolj očitno pa je, da se pogled ZDA in Izraela glede nadaljevanje vojne razlikuje in prihaja do razlike. Izrael bi še kar nadaljeval, saj cilji vojne - mednje vlada Benjamina Netanjahuja uvršča tudi zamenjavo režima - še zdaleč niso dosežene. Prav nasprotno želijo z vojno izčrpavanja nadaljevati tudi pri Revolucionarni gardi. »Sovražniki morajo upoštevati možnost, da se bodo znašli v dolgi izčrpni vojni, ki bo uničila celotno ameriško in svetovno gospodarstvo ter povzročila, da bodo vse njihove vojaške zmogljivosti do konca uničene,« je dejal namestnik poveljnika Ali Fadavi.
Napadi se nadaljujejo
Iranci naj bi imeli okoli 1500 raznih plovil, nevarnih tudi za vojaške ladje, ne pa za letalonosilke. Gre predvsem za vodne brezpilotnike in gliserje s samomorilskimi napadalci. Menda je ameriško vojaško ladjevje v torek uspešno varovalo tanker, ki je šel iz Perzijskega zaliva skozi ožino. A če bi Iranci poslali na tanker 50 poceni brezpilotnikov, bi ga ameriško ladjevje težko zaščitilo. Vsekakor je težko verjeti, da si je kapitan tankerja upal na ta način skozi Hormuško ožino.
Revolucionarna garda je v sredo sporočila, da je na območju Hormuške ožine z izstrelki zadela tajsko ladjo in pa izraelsko, ki je plula pod liberijsko zastavo. Obe naj bi ignorirali opozorila Irancev in pluli brez njihovega dovoljenja. Sicer so Iranci v prvih enajstih dneh vojne zadeli vsaj 10 tankerjev in še okoli 10 trgovskih ladij, vsaj takšni so podatki Britanske agencije za pomorsko varnost. V Perzijskem zalivu pa je trenutno ujetih več kot 200 tankerjev, velika večina bi morala pluti v azijske države. Iran zdaj odloča, katera ladja gre lahko skozi ožino. Po poročanju televizije France24 pa je celo povečal svoj izvoz nafte, ki gre predvsem v Indijo in na Kitajsko.
