Na svoj zadnji dan ministrovanja je Žbogar pred odborom evropskega parlamenta za zunanje zadeve včeraj predstavljal izzive, pred katerimi stoji najmlajša evropska država, in svoje prve prednostne naloge, ki jih namerava poskušati izpeljati letos. "Naš skupen cilj je močnejša EU na Kosovu, zato da bomo skupaj naredili bolj evropsko Kosovo," je kot vodilo svojega delovanja opredelil Žbogar.
Razprava je potekala za zaprtimi vrati. Po poročanju predsedujočega odboru Elmarja Broka (Evropska ljudska stranka) je imel Žbogar dobro predstavitev. Največ vprašanj so mu poslanci zastavili o situaciji na Kosovu, njegovih pogledih glede stabilizacije razmer, gradnje države, korupcije, vladavine prava in o odnosih med Srbijo in Kosovom. "Kosovo je ena od problematičnih držav. Upamo, da jo bo pomagal stabilizirati," je dejal Brok in pristavil, da so mu poslanci izrekli dobre želje za uspešno delo na novem delovnem mestu.
"EU lahko Kosovu letos ponudi nekaj konkretnega, neki začetek evropske perspektive. Težava EU na Kosovu doslej je bila, da jim nismo dosti ponudili. Imeli so občutek, da so vsi (v regiji, op. p.) razen njih dobili vizno liberalizacijo in da so vsi v nekih pogajanjih z EU razen njih," je po predstavitvi dejal Žbogar. Toda letošnje leto je EU po njegovi oceni na Kosovu vendarle dobro začela - z vizno liberalizacijo in obiskom komisarke Malstromove. Prav tako potekajo pogovori o možnostih oblikovanja nekega trgovinskega sporazuma za Kosovo, v Bruslju se bo na visoki ravni začel strukturni dialog o vladavini prava, obstajajo tudi pokazatelji za članstvo Kosova v EBRD.
Žbogar si sicer še želi, da bi že februarja prišlo do novega kroga dialoga med Prištino in Beogradom, kjer bi dosegli rezultate pri treh ključnih odprtih vprašanjih. Doreklo naj bi se sodelovanje Kosova v regionalnih organizacijah, opredelilo skupno upravljanje severne meje in poenotilo o prostem gibanju enot Eulex na severu Kosova. "Ti pogoji so bili Srbiji dani, da bi lahko dobila status kandidatke. Želja vseh držav članic je, da ji podelijo ta status kandidatke. Če do dogovora ne pride sedaj februarja, potem ga še dolgo ne bo. Zato se splača sedaj potruditi," je sklenil Žbogar. Tudi Ulrike Lunacek (Evropski zeleni) je Žbogarjevo imenovanje za položaj na Kosovu opredelila kot dobro nominacijo. "Pozna državo in pozna Balkan. Verjamem, da bo dober predstavnik EU na Kosovu in mu bo pomagal, da se približa Evropski uniji," je dejala.
Za Jelka Kacina (ALDE/LDS) Žbogarjevo imenovanje predstavlja veliko priznanje in hkrati prevzemanje velike odgovornosti. "Čestitam mu za hrabrost, da se ukvarja s tem izzivom. Pozitivni odzivi tako v Prištini, na severu Kosova kot tudi v Srbiji so odlična popotnica za njegovo delo. Pomembno je, da pride takoj na Kosovo in kolikor je mogoče vpliva , da bodo glavni izzivi, od katerih je odvisna tudi odločitev Evropskega sveta 1. marca, izpolnjeni. To pomeni, da bi se našla nekakšna začasna rešitev za ime, s katerim bi Kosovo lahko nastopilo na mednarodnih srečanjih. Prav tako bi bilo treba nevtralizirati negativne posledice referenduma, ki se bo zgodil na severu Kosova. Če bo Srbija dobila status kandidatke za članstvo, bo to koristilo vsem. Treba je ustvariti pravo dinamiko. Če se bo izgubila ta možnost sedaj, potem bo dlje trajalo," je prve izzive za Žbogarja opredelil Kacin.
