Trimesečna vozovnica za javni promet po enotni ceni devet evrov je bila poletni hit v Nemčiji. Kupila jo je skoraj polovica vseh odraslih Nemcev in na milijone turistov. Sprožila je rekorden naval na lokalne in regionalne vlake, obenem je po izračunih Združenja nemških transportnih podjetij (VDV) zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida v prometu za 1,8 milijona ton, kar ustreza letnim izpustom skoraj 388.000 osebnih avtomobilov.
Nemška politika je od takrat premlevala možnosti, kako nadaljevati projekt. Po večmesečnih pogajanjih in usklajevanjih se je 16 nemških dežel in zvezno vodstvo vendarle dogovorilo o uvedbi enotne mesečne vozovnice, poimenovali so jo deutschlandticket. Stala naj bi 49 evrov.
Prodali kar 52 milijonov vozovnic
Nemški parlament je 9-evrsko vozovnico uvedel konec maja kot ukrep za zajezitev visoke inflacije. Vozovnica je veljala od začetka junija do konca avgusta in je omogočala uporabo mestnega železniškega in avtobusnega prometa, linijskega avtobusnega prometa ter regionalnega železniškega prometa. Prodanih je bilo kar 52 milijonov vozovnic. Študija iz Potsdama je pokazala, da se je zaradi nje za šest odstotkov izboljšala kakovost zraka v mestu.
Pavšalna vozovnica je pri uporabnikih doživela izredno pozitiven odziv. Tržna raziskava VDV je pokazala, da je bilo kar 88 odstotkov uporabnikov zadovoljnih z izkušnjo, petina jih je bila celo »popolnoma zadovoljna«. Vsak deseti uporabnik je dejal, da ga je spodbudila k uporabi javnega prevoza namesto avtomobila za vsaj eno vožnjo na teden, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Nemški kancler Olaf Scholz je ukrep označil za »eno najboljših idej« svoje vlade in napovedal uvedbo podobnega dolgoročnejšega ukrepa za brzdanje negativnih učinkov draginje, ki bo hkrati prispeval k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v prometu. Z zdaj sprejeto rešitvijo niso zadovoljni vsi. V nevladni organizaciji Pro Bahn so kritični do zastavljene cene 49 evrov na mesec, ker bo previsoka za tiste z najnižjimi prihodki. Obenem bo osebam z višjimi prihodki, ki dnevno migrirajo v službo, na leto prihranila tudi več kot dva tisoč evrov.
Nekatere zvezne dežele in mestne občine bodo zato tudi v prihodnje ponujale cenejše vozovnice, v tej skupini je glavno mesto Berlin, ki si je začrtalo, da vožnja z javnim prevozom ne sme stati več kot evro na dan. Prejšnji mesec so uvedli mesečno vozovnico za mestni linijski prevoz po ceni 29 evrov. Za tiste z najnižjimi prihodki bodo uvedli še socialno vozovnico, ki bo stala devet evrov na mesec. Za primerjavo: splošna mesečna vozovnica za mestni promet v Ljubljani stane 37 evrov, brezposelni zanjo plačajo 17 evrov.
Z novim letom ali prvega aprila?
V primerjavi z berlinsko vozovnico bo deutschlandticket veljala za vožnjo z lokalnimi javnimi prevoznimi sredstvi – avtobusi, tramvaji, podzemno železnico, primestnimi in regionalnimi vlaki – za vso Nemčijo. Ne bo pa zajemala vlakov na daljše razdalje, ki jih upravljajo Deutsche Bahn in zasebni prevozniki.
Uvedbi vozovnice je sprva glasno nasprotoval nemški finančni minister Christian Lindner, ker naj bi prekomerno obremenila zvezni proračun. Ko so premlevali še stroške vozovnice po ceni devet evrov, so prišli do ocene, da bi ukrep stal okoli tri milijarde evrov na leto, od tega bi polovico zneska prispeval zvezni proračun, drugo polovico bi poravnale deželne vlade. Ali bo vozovnica po 40 evrov višji ceni za toliko obremenila javne blagajne, bo odvisno predvsem od števila prodanih vozovnic. Po mnenju okoljevarstvene organizacije Greenpeace bi vozovnica za 29 evrov v javni prevoz pritegnila bistveno več ljudi in ne bi zahtevala višjega subvencioniranja.
Kdaj bo Nemčija uvedla enotno pavšalno vozovnico, še ni znano. Sprva napovedani datum je bil prvi januar 2023. Za Winfrieda Hermanna, ministra za promet dežele Baden-Württemberg (Zeleni), je to prezgodaj. Prometna združenja morajo pravočasno reprogramirati avtomate za vozovnice, spremeniti tarife, deželni parlamenti pa sprejeti rebalanse proračunov. »Mogoče bo prišla šele prvega marca ali prvega aprila,« je Hermanna citiral Spiegel Online.
