Da bi dobila posojilo, je Hrvaška evropski komisiji poslala nacionalni načrt obrambnih investicij, ki vključuje nakupe bojnih tankov leopard 2A8 v vrednosti 1,14 milijarde evrov, samohodnih havbic 155 mm caesar v vrednosti 156,2 milijona evrov, tovornjake tatra 6x6 in 8x8 v vrednosti 211,7 milijona evrov ter še dva projekta za nabavo različnih vrst streliva prek skupnega javnega naročanja v skupni vrednosti 46 milijonov evrov.
Poleg tega je v sklepni fazi analiza ponudb za nakup sistema protiletalske obrambe, vrednega približno pol milijarde evrov, kar je naslednja prioriteta hrvaške obrambe in bo šla mimo instrumenta SAFE. Neuradno naj bi razpravljali o več sistemih srednjega dosega, ki so se v Ukrajini izkazali za učinkovite, kot so norveško-ameriški NASAMS, nemški IRIS-T SLM ter francosko-italijanski SAMP/T. Nakup bodo financirali iz proračuna ministrstva za obrambo, ki letos znaša 1,62 milijarde evrov, ker je nekaj manj kot dva odstotka BDP, ali pa iz ločenih evropskih oziroma bilateralnih finančnih aranžmajev. Prav tako Hrvaška že financira razvoj domačega protidronskega sistema v vrednosti 125 milijonov evrov v podjetju Končar.
Z obsežnim nakupom najsodobnejšega zahodnega orožja želi Zagreb ne samo opustiti vzhodnoevropsko vojaško tehnologijo, temveč tudi dvigniti obrambne izdatke nad dva odstotka BDP, da bi izpolnil cilje v okviru zveze Nato. Obrambni minister Ivan Anušić je pojasnil, da ta visok odstotek ne bo zajemal zgolj nakupov orožja, temveč bo vključeval tudi širšo infrastrukturo, logistične centre in civilno-vojaške projekte, ki krepijo splošno odpornost družbe.
Hrvaški je takoj na voljo 255 milijonov evrov v obliki predfinanciranja, celoten znesek pa lahko država črpa vse do 31. decembra 2030. Pogoji odplačevanja so za državni proračun izjemno ugodni: zapadlost kredita je do 45 let, dogovorjen pa je tudi desetletni moratorij oziroma odlog plačila glavnice. Vsa sredstva za obresti, stroške in končno odplačilo bodo zagotovljena znotraj proračunskih postavk ministrstva za finance, je dejal pristojni minister Tomislav Čorić, ko so pogodbo podpisali 14. maja s kolegom Anušićem in evropskim komisarjem za obrambo in vesolje Andriusum Kubiliusom ob navzočnosti premierja Andreja Plenkovića.
Kubilius je ob tem poudaril, da gre za »instrument brez primere«, ki temelji na resnični evropski solidarnosti. Po njegovih besedah Hrvaška s tem dejanjem kaže jasno regionalno vodstvo predvsem pri razvoju brezpilotnih letalnikov in prevzema odgovornost ne le za lastno varnost, temveč za obrambo celotne Evrope. Pohvalil je tudi ponovno uvedbo obveznega vojaškega usposabljanja.
Z rezultati prve, marčevske skupine nabornikov po vnovični uvedbi vojaškega usposabljanja je bil izjemno zadovoljen tudi minister Anušić. Ključni kazalnik je nepričakovano visoko število (260 od 800) nabornikov, ki so po dvomesečnem urjenju izrazili željo po podpisu pogodbe in nadaljevanju kariere v aktivni sestavi Hrvaške vojske. Pogodbe naj bi podpisali že prihodnji mesec. Medtem je 18. maja v vojašnice na urjenje prišlo novih 900 nabornikov, avgusta pa naj bi jih bilo 1000, kar je tudi v skladu z načrti ministrstva za obrambo, da bi vsako leto izurili pet skupin nabornikov oziroma od 4000 do 5000 ljudi, s čimer bodo zagotovili stabilen pritok kadrov.
Poleg popolnjevanja rezervnih enot je bila ravno pridobitev mladih za vojaško službo eden glavnih namenov vrnitve obveznega vojaškega roka. Da bi lahko uspešno sprejeli večje število nabornikov, že pripravljajo dodatno infrastrukturo v vojašnicah, v katerih poteka urjenje, v Kninu, Požegi in Slunju. Kadrovski uspeh je ključnega pomena tudi za širšo obrambno strategijo države, saj naj bi zagotovil, da bo imela sodobna vojaška tehnika in oprema, nabavljena v okviru 1,7 milijarde evrov vrednega evropskega posojila SAFE, visoko usposobljene in motivirane posadke znotraj profesionalnih enot.
