Nova raketa naj bi dosegala hitrosti več kot 20 mahov, kar naj bi dosegla s štirimi motorji in tekočim pogonom na osnovi dušikovega tetroksida, piše Military Watch.
Predstavitev rakete prihaja v času, ko več članic Nata krepi svoje raketne in brezpilotne napadalne zmogljivosti proti Rusiji. Francija je napovedala lasten program strateških balističnih raket srednjega dosega, države Vzhodne Evrope pa pospešeno kupujejo ameriške sisteme ATACMS in južnokorejske raketne sisteme Chunmoo.
Poseben položaj Turčije v zahodnem obrambnem prostoru
Razvoj turških balističnih raket dolgega dosega je posebej pomemben zato, ker je Turčija poleg Izraela ena od le dveh držav na Bližnjem vzhodu, ki sta pri razvoju takšnega orožja deležni precejšnje podpore Zahoda. Iran in nekoč tudi Sirija sta bila zaradi razvoja lastnih raketnih zmogljivosti deležna obsežnih zahodnih sankcij.
To po mnenju članka kaže na pomembno vlogo Turčije pri uresničevanju širših varnostnih interesov Nata na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi, pri čemer naj bi bil turški raketni arzenal usmerjen predvsem proti Rusiji. Zaradi nizkih stroškov dela v primerjavi z drugimi članicami Nata je Turčija postala pomembna izvoznica obrambnih izdelkov, tudi brezpilotnih letal za napade na dolge razdalje.
Predstavitev rakete yildirimhan je sprožila tudi ugibanja, da bi lahko Turčija raketo ali njene krajše različice v prihodnje ponudila drugim članicam Nata.
Kritike zaradi zastarele tehnologije
Članek obenem poudarja, da yildirimhan tehnološko ni posebej napredna raketa, saj uporaba tekočega goriva pomeni daljši čas priprave na izstrelitev, zaradi česar je bolj ranljiva za napad. Večina drugih proizvajalcev balističnih raket srednjega dosega je namreč že prešla na uporabo trdnega goriva.
Turčiji naj bi pri razvoju pomagale druge članice Nata, predvsem Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, ki imajo dolgoletne izkušnje z razvojem raket za jedrske podmornice.
