Wimbledonski turnir, ki ga gostitelji radi razglašajo za najboljšega ter med teniškimi igralci in navdušenci najljubšega, čeprav je navadnim smrtnikom zanj najtežje dobiti vstopnice, vsako leto prinaša kaj novega. Ena od letošnjih novosti, ki je opazna takoj, ko stopiš na Church Road, ob katerem je najbolj ekskluziven teniški klub na svetu AELTC (All England Tennis Club), bode v oči že zato, ker pooseblja tisto, kar je najbolj narobe s tem turnirjem, ki je iz leta v leto boljši korporacijski paradiž. Ta novost je paviljon Rosewater. Različni ljudje imajo različne predstave o paviljonu, škatlasti cvetličasti wimbledonsko zeleni listnati paviljon Rosewater pa so napovedali kot nagrajeno vrhunsko plus pogostitveno izkušnjo, ki pooseblja tenis v angleškem vrtu. Kaj ponujajo?
»Zasebne mize za dve do dvanajst oseb, sproščene neformalne salone in zasebne prostore.« Velik poudarek je na zasebnosti, ekskluzivnosti jedilnega lista, peninah in zelo posebnih koktajlih. »Vam in vašim gostom ponujamo osupljivo lepo zunanjo teraso s pogledom na centralno igrišče, kjer vas po kratkem sprehodu čakajo dodeljeni rezervirani sedeži.« In koliko stane to razkošje? Začetna cena na osebo je 2495 funtov (2892 evrov), ki ji dodajo še DDV. V tem paviljonu, ki je mimogrede razprodan za vse dni turnirja, ne bo preznojenih navadnih smrtnikov, ki se zadnja leta drenjajo v vrstah v javnem wimbledonskem parku, kjer tudi prenočujejo. Zanje so postavili napis »Dobrodošli v vrsti«. V paviljonu bo korporacijska in druga gospoda, ki ne pride v Wimbledon prav zaradi tenisa. Zato je celo na centralnem igrišču vedno veliko praznih (rezerviranih) sedežev, razen med glavnima finaloma. Navadni smrtniki, ki se nočejo znojiti v vrstah, imajo možnost kupiti vstopnico, če so izžrebani v žrebanju vstopnic za javnost. Kot pri vsaki loteriji je srečnikov bolj malo.
Vstopnice je najlažje kupiti, če imaš res veliko denarja. Namreč 2520 ekskluzivnih vstopnic za centralno igrišče za vseh štirinajst dni turnirja klub prodaja vsakih pet let. Zadnjič so jih prodali leta 2024. Cena te vstopnice lastnikom, ki so neke vrste delničarji pet let, je bila 116.000 funtov (134.500 evrov). Zasebni klub AELTC, v katerega se »najlažje« včlaniš, in sicer zastonj, če zmagaš na turnirju, je s to prodajo zbral 292 milijonov funtov (dobrih 338 milijonov evrov) za predvideno veliko širitev teniškega kompleksa, ki se še ni začela, čeprav je klub dobil večletno pravno bitko z delom prebivalstva wimbledonskega parka. Velikost kluba naj bi se tja do leta 2030 potrojila. Predvidenih je 39 novih igrišč in nov teniški stadion z osem tisoč sedeži. Zdaj je v kompleksu 55 igrišč, od tega osemnajst s travo, ki so rezervirana za turnir. Igralci lahko trenirajo na 20 igriščih, obstaja pa tudi pet dvoranskih igrišč s trdo podlago in, morda ne boste verjeli, osem peščenih igrišč. Vse za bogate člane kluba.
Bogatenje bogatih lastnikov vstopnic
Je petletno lastništvo štirinajstdnevne vstopnice za centralno igrišče, ki stane 134.500 evrov, potrata denarja celo za bogataše? Niti ne, saj jih jo večina proda drugim bogatim teniškim entuziastom. Prejšnji teden je eden od lastnikov preprodal dve takšni vstopnici za vrtoglavih 586.000 funtov. Da, dve osebi bosta gledali teniške gladiatorje na centralnem igrišču za 679.470 evrov.
Denar je velika letošnja tema turnirja delno zato, ker je nagradni sklad rekorden. Spet. Med igralke in igralce bodo razdelili kar 64,2 milijona funtov, kar v evrih nanese 74,5 milijona. Tudi zmagovalca v ženskem in moškem singlu bosta dobila rekordno veliko denarja, po 3,6 milijona funtov (več kot štiri milijone evrov: 4.180.000). Celo poraženci že prvega kroga se ne bodo mogli pritoževati, saj bodo za poraz dobili rekordnih 80.000 funtov oziroma 92.860 evrov. Ni mogoče reči, da so vodilni teniški zvezdniki, kot sta Arina Sabalenka in Jannik Sinner, poželi prav veliko simpatij javnosti, ker so se odločili v prvem tednu turnirja protestno omejiti tiskovne konference po dvobojih na petnajst minut. Zakaj petnajst? Gostitelji so letos nagradni sklad povišali na dvajset odstotkov dobička turnirja, res lanskega, ki bo letos zagotovo višji, ker je iz leta v leto višji. Teniški »protestniki«, vsi multimilijonarji, ki so sicer pohvalili wimbledonske gostitelje (kot korak v pravo smer), pravijo, da petnajstminutne tiskovne konference simbolizirajo to, da bo, po napovedanem dobičku, delež, namenjen nagradnemu skladu, v resnici 14,4 odstotka (zato omejitev tiskovnih konferenc na 15 minut). Trdijo tudi, da je ta delež manjši, kot je bil pred desetimi leti, čeprav so dobički rasli iz leta v leto.
Hibridna trava in nočna igra
Kakor koli, letos naslova prvakov v Wimbledonu branita lanska zmagovalca Iga Šwiątek in Jannik Sinner, ki pravi, da je pozabil šokantni poraz v Parizu, spet pa bo manjkal Španec Carlos Alcaraz, ki je v Wimbledonu zmagal dvakrat, prvič leta 2023, pri komaj dvajsetih letih, in drugič leta 2024. Med letošnjimi novostmi v Wimbledonu sta tudi menda veliko trpežnejša hibridna travnata podlaga in podaljšanje nočne igre na centralnem igrišču in igrišču številka ena. Med moškimi je wimbledonski car še vedno Roger Federer, ki je zmagal osemkrat, sedemkrat sta zmagala Pete Sampras, ki je že dolgo upokojen, in Novak Đoković, ki še vedno upa, da bo vsaj izenačil ta rekord Rogerja Federerja, edinega milijarderja med teniški igralci. To je postal lani, ko je Forbes ocenil, da ima pod palcem 1,142 milijarde evrov. Ni pa Federer najbogatejši med igralci in igralkami. To je 32-letna Američanka Jessica Pegula, četrta na svetovni lestvici, ki je sicer zmagala na osemnajstih turnirjih (11 posamično in 7 v parih), a nikoli na grand slam turnirju. S tenisom je zaslužila okoli osemnajst milijonov evrov. Najbogatejša pa je zato, ker je hči superbogatih staršev, ki imata pod palcem 6,3 milijarde evrov.