Že sedaj 318 milijonov ljudi po vsem svetu trpi zaradi akutne prehranske negotovosti, ki je posledica konfliktov ali podnebnih sprememb, navaja dpa. Skladno z definicijo ZN to pomeni, da si ljudje ne morejo zagotoviti dovolj hrane, zaradi česar so njihova življenja in preživetje neposredno ogroženi.
Program WFP, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, se spopada z več težavami zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, ki so posledica napada ZDA in Izraela na Iran ter posledičnih napadov Irana na Izrael in ameriške tarče v regiji.
Med drugim je motena dostava prehranske pomoči iz logističnih centrov WFP v Dubaju zaradi iranskih groženj ladijskemu prometu skozi Hormuško ožino. Posledično so nujni daljši obvozi, ki terjajo precej časa. Stroški vsake pošiljke rastejo tudi zaradi visokih cen nafte, ki so posledica zaprtja Hormuške ožine, skozi katero v običajnih razmerah potuje 20 odstotkov svetovne nafte.
Poleg tega so ZDA in nekatere druge države bistveno zmanjšale svoje prispevke za humanitarno pomoč. WFP je imel lani 40 odstotkov manj sredstev kot leto prej. Obroke za akutno podhranjene otroke so posledično morali zmanjšati, je dejal Skau.
Račun za vojno v Iranu bodo morali poravnati navadni ljudje, je medtem danes opozoril ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. "Do sedaj je Iran povzročil močno povišanje cen nafte in plina, a če se bo situacija nadaljevala, pričakujemo, da se bodo ta povišanja razširila tudi na hrano, aluminij in mnoge druge surovine," je ocenil.
Stiglitz je dodal še, da so zmagovalci v tej vojni naftna podjetja in "na žalost" tudi Rusija. "Ne samo da je Trump omilil sankcije proti Rusiji, ampak je tudi cena ruske nafte poskočila," je dejal Stiglitz in opozoril, da je to nekaj najslabšega za demokracijo.