Ameriški predsednik Donald Trump je resno razmišljal, da bi že minuli torek vojski spet ukazal obnovitev napadov na Iran. Vendar se je slednjič odločil za preložitev napada, ker naj bi ga, kot je sam zagotovil, za to prosili Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati. Ameriški predsednik je v minulih tednih, ko so se ameriško-iranska pogajanja znašla v slepi ulici, vedno znova grozil z napadi. Sedaj naj bi se za odlog napada, še en obrat v njegovih nenehnih odločitvah, odločil zaradi dobro potekajočih pogajanj z islamsko republiko.
Iran vnovič naštel pogoje za končanje vojne
Da pogovori dejansko potekajo v tajnosti, so potrdili tudi v političnem vrhu Irana. Kot je dejal predsednik Masud Pezeškian, sodelovanje v pogovorih ne pomeni, da se bo država uklonila pritiskom. Kot že minule mesece doslej želijo v Iranu ta pogajanja voditi z dostojanstvom, z dosežki pa želijo zagotoviti svoje nacionalne pravice.
ZDA in Iran so si sicer v zadnjih tednih izmenjali različici memoranduma, s katerim bi končali vojno v Perzijskem zalivu. Državi sta imeli predvsem pri ključnih vprašanjih iranskega bogatenja urana in nadzora nad Hormuško ožino povsem nasprotna stališča. Vsaj pri nekaterih vprašanjih Iran še naprej vztraja in ostaja nepopustljiv. V Teheranu zahtevajo odpravo sankcij proti državi. Pričakujejo tudi končanje ameriške blokade iranskih pristanišč, s katero je Trump odgovoril na iransko nepopustljivost pri ponovni vzpostavitvi proste plovbe v Hormuški ožini.
Zahteve Teherana se nadaljujejo s sprostitvijo zamrznjenih iranskih sredstev v ZDA ter zaokrožujejo z nespremenjenim stališčem, da je vojno treba končati na vseh frontah, tudi v Libanonu, kjer sicer kljub dogovoru o prekinitvi spopadov Izrael še naprej napada cilje Hezbolaha, ta pa odgovarja z lastnimi napadi. Do iranskega popuščanja bi lahko prišlo pri vprašanju jedrske snovi. Podrobnosti teh zbližanj niso znane. Kot sicer pravi ameriški predsednik Trump, bodo ZDA zadovoljne, če bo možno doseči dogovor, s katerim se bo Teheranu preprečevala pridobitev jedrskega orožja.
Je možno zbližanje pri
jedrskem vprašanju?
Washington naj bi se iranskim zahtevam, da ohranijo svoj jedrski program, v zadnjem odzivu vsaj delno približal. Ameriška administracija naj bi terjala, da Iran ohrani zgolj en jedrski obrat. Ali je za Iran sprejemljivo, da bi morali prenesti ves visoko obogateni uran v ZDA, pa je vprašljivo. V preteklosti so to možnost izključevali. Kot kompromisna možnost se je sicer ponujala tudi morebitna premestitev jedrske snovi v prijateljsko Rusijo, česar pa v Iranu slednjič niso sprejeli.
Ameriški predsednik vseeno ocenjuje, da se čas za nov dogovor z Iranom izteka. V primeru neuspeha pogajanj pa Donald Trump ni edini, ki grozi. Grožnje prihajajo tudi z vrha Revolucionarne garde, ki napoveduje nove oblike napadov na sovražnika. Hitri preboj v pogajanjih se sicer ne pričakuje. Tudi v Katarju ocenjujejo, da obe strani za dogovor potrebujete več časa.
