Kitajski investitor, ki je v Pnom Penu zgradil nepremičninski in bančni imperij Prince Group, je bil v resnici ključna figura v ozadju globalne mreže centrov za spletne prevare. Njegov padec je zapečatila obsežna mednarodna preiskava, ki je razkrila milijardne zneske v kriptovalutah in sistemsko izkoriščanje prisilne delovne sile, ugotavlja Guardian.
Pot od igralniških strežnikov do elite
Chen Zhi, rojen leta 1987 v kitajski provinci Fujian, je svojo pot začel z upravljanjem spletnih kavarn in privatnih strežnikov za igre, kar je bila pravna siva cona. Ko so kitajske oblasti začele preganjati takšne dejavnosti, se je preselil v Kambodžo, kjer je leta 2014 hitro pridobil državljanstvo in ustanovil konglomerat Prince Holding Group. Z gradnjo luksuznih nebotičnikov in trgovskih centrov je korenito spremenil videz prestolnice, hkrati pa si z milijonskimi donacijami državi, policiji in Rdečemu križu kupil prestižni naslov »Neak Oknha« (nekdo z močnim vplivom) ter položaj svetovalca takratnega premierja Hun Sena.
Industrija prevar
Za bleščečim pročeljem Prince Group pa se je skrivala temačna realnost t. i. scam centrov. V teh kompleksih v jugovzhodni Aziji so tisoči ljudi iz različnih držav, ki so bili v Kambodžo zvabljeni z lažnimi obljubami o delu v IT-sektorju, pod prisilo izvajali sofisticirane spletne prevare. Žrtve po vsem svetu so prek lažnih romantičnih vezi ali investicijskih nasvetov prepričali k vlaganju v neobstoječe kriptovalute. Po navedbah ameriških tožilcev je Chenova mreža na vrhuncu delovanja ustvarila tudi do 30 milijonov dolarjev prihodkov na dan.
Rekordni zasegi in mednarodne sankcije
Denar iz teh prevar je nato prehajal skozi kompleksno mrežo podjetij in bančnih računov po vsem svetu, pogosto pa je končal v kriptovalutah. Transakcije s kriptovalutami so bile ena ključnih sledi, ki so jim preiskovalci sledili že leta. Prelomni trenutek se je zgodil leta 2025, ko so ameriške oblasti zasegle 127.271 bitconov, povezanih s Chenovimi operacijami, kar je bilo takrat vredno približno 15 milijard dolarjev. Kljub močnim političnim vezam v Kambodži, ki so ga dolgo ščitile, so se nanj zgrnile sankcije ZDA in Velike Britanije. Stvari so se preobrnile leta 2025, ko je politični pritisk Washingtona in Pekinga na Pnom Pen postal nevzdržen, saj so spletne prevare postale globalna varnostna grožnja.
Spektakularna aretacija in izročitev Kitajski
V začetku leta 2026 so kamboške oblasti Chena aretirale, mu vzele državljanstvo in ga skupaj z dvema sodelavcema izročile Kitajski. Kitajska državna televizija je predvajala posnetke njegovega prihoda v lisicah in z vrečo čez glavo. Njegov poslovni imperij se je sesul skoraj čez noč: banka, povezana s skupino, je šla v likvidacijo, gradbeni projekti so se ustavili, tisoči prisilnih delavcev pa so končno bili svobodni.
Čeprav aretacija Chen Zhija pomeni največji posamični udarec industriji spletnih prevar doslej, strokovnjaki opozarjajo, da struktura, ki jo je pomagal zgraditi, še vedno obstaja. Po ocenah Združenih narodov te mreže letno še vedno generirajo desetine milijard dolarjev, kar pomeni, da se boj proti digitalnemu kriminalu v regiji šele dobro začenja.